Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Opoldanske molitve

Papež Frančišek: Z Njim vsako breme postane lahko, kajti On je okrepčilo, ki ga iščemo

Sveti oče vsako nedeljo in praznik nagovori z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

09/07/2017 12:15

TRG SV. PETRA (nedelja, 9. julij 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Jezus pravi v današnjem evangeliju:»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili« (Mt 11,28). Gospod ne namenja izrecno nekomu tega stavka, temveč 'vsem' tistim, ki so zaradi življenja utrujeni in obremenjeni. Se lahko kdo čuti izključenega iz tega povabila?« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor na današnjo 14. nedeljo med letom z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Jezus ve, kako je lahko življenje težko. Ve, da mnoge stvari obtežijo srce: razočaranja, rane iz preteklosti, težo, ki jo je potrebno nositi in krivice, ki jih je treba v sedanjosti prenašati, negotovosti in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Prva Jezusova beseda pred vsem tem je povabilo, da se premaknemo in reagiramo: »Pridite.« Napaka, ko stvari gredo narobe, je ostati na mestu. To je zelo očitno, a kako težko se je premakniti ter odpreti se! Ni lahko! V temačnih trenutkih se zdi naravno biti sam s seboj, tuhtati o tem, kako je življenje krivično, kako nehvaležni so drugi ter kako zloben je svet… Mi vsi vemo to, saj smo doživeli to težko izkušnjo. Toda tako, zaprti sami vase, vidimo vse črno. Tedaj pridemo do tega, da se navadimo na žalost, ki se tako udomači. Slaba stvar je ta žalost. Jezus pa nas hoče potegniti iz tega 'živega peska', tebe, tebe. Zato vsakemu reče: »Pridi!« Izhod je v odnosu, v tem, da iztegnemo roko in dvignemo pogled proti tistemu, ki nas resnično ima rad.

Ne zadostuje pa iti iz sebe, potrebno je vedeti, kam iti, saj je  toliko ciljev navideznih, kajti obljubljajo počitek in te malo razvedrijo, ti zagotavljajo mir in omogočijo zabavo, in te končno pustijo v osamljenosti kot prej, ker so le kot 'ognjemet'. Zato Jezus pokaže, kam iti: »Pridite k meni.« Tako pravi Jezus. Večkrat zaradi teže življenja ali zaradi situacije, ki nas žalosti,  skušamo govoriti z nekom, ki nas posluša, s prijateljem, s strokovnjakom… To je zelo dobro, a ne pozabimo na Jezusa! Ne pozabimo odpreti se njemu ter mu pripovedovati življenje, izročiti mu osebe in situacije. Morda so 'področja' našega življenja, ki jih še nismo odprli Njemu in so še temačne, ker še niso videle Gospodove luči. Vsak ima svoje 'področje', vsak ima lahko svoje 'področje'. Pojdite k duhovniku, pojdite k Jezusu. Danes vsakemu pravi: »Pogum, ne kloni pod težo življenja, ne zapri se pred strahovi in grehi, ampak pridi k men!«

On nas čaka, vedno nas čaka, ne zato, da bo čudežno razrešil probleme, temveč, da nas bo, ko smo sredi problemov, okrepil. Jezus nam ne odvzema teže življenja, temveč tesnobo s srca; ne odvzeme nam križa, temveč ga nosi z nami. Z njim vsako breme postane lahko (prim. v. 30), kajti On je okrepčilo, ki ga iščemo. Ko Jezus vstopi v življenje, pride mir, tisti, ki ostane tudi med preizkušnjami, med trpljenjem. Pojdimo k Jezusu, dajmo mu svoj čas, vsak dan ga srečajmo v molitvi, v zaupnem in osebnem pogovoru. Postanimo domači z njegovo Besedo, ponovno brez strahu odkrijmo njegovo odpuščanje, nasitimo se z njegovim Kruhom življenja. Tako se bomo čutili od Njega ljubljeni in potolaženi.

On sam je, ki nas to prosi, skoraj zahteva. To ponovi na koncu današnjega evangelija: »Učite se od mene… in našli boste krepčilo za svoje življenje« (v. 29). Naučimo se iti k Jezusu, ko med poletnimi meseci iščemo počitek za to, kar utruja telo, ne pozabimo najti resnično okrepčilo v Gospodu. Pri tem naj nam pomaga naša Mati, Devica Marija, ki vedno poskrbi za nas, ko smo utrujeni in obteženi, saj nas spremlja k Jezusu.

09/07/2017 12:15