Okrožnica škofom o kruhu in vinu za evharistijo

VATIKAN (ponedeljek, 10. julij 2017, RV) – Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je po naročilu svetega očeta 15. julija, na slovesni praznik sv. rešnjega telesa in krvi, na škofe naslovila Okrožnico o kruhu in vinu za evharistijo.

Dokument na začetku poudari, da je škof, prvi delilec Božjih skrivnosti, voditelj, pospeševalec in varuh bogoslužnega življenja (prim. ZCP kan. 835 §1) v Cerkvi, ki mu je zaupana, pristojen za nadzor kakovosti kruha in vina, ki se uporabljata pri evharistiji, torej tistih, ki ju pripravljajo. Kongregacija v okrožnici spominja na že obstoječa določila ter podaja nekatere praktične predloge.

Najprej poudari, da danes ponekod za izdelavo kruha in vina za evharistijo ne skrbijo več redovne skupnosti, ampak ju je moč dobiti tudi v veleblagovnicah, drugih trgovinah in preko interneta. V izogib dvomom glede snovi za sveto evharistijo Dikasterij ordinarijem predlaga, naj glede tega podajo smernice, npr. zagotavljanje snovi za evharistijo preko ustreznih certifikatov. Škof mora spomniti duhovnike, da so odgovorni, da pri dobaviteljih kruha in vina preverijo primernost snovi.

Poleg tega mora ordinarij proizvajalce vina in kruha za evharistijo seznaniti ter opozoriti na popolno spoštovanje predpisov.

Predpisi glede snovi za sveto evharistijo, ki so navedeni v kanonu 924 Zakonika Cerkvenega prava, so bili že razloženi v Navodilu o zakramentu odrešenja (Redemptoris Sacramentum, 25 marec 2004)
a) »Kruh, ki ga uporabljamo pri obhajanju svete daritve, mora biti nekvašen, čisto pšeničen in svež, tako da ni nobene nevarnosti, da bi bil pokvarjen (ZCP, kan. 924, § 2). To pomeni, da kruh, pripravljen iz druge snovi, čeprav iz žitaric, ali kruh, ki mu je primešana snov, drugačna od pšenične moke, v takšni meri, da ga po splošnem prepričanju ne moremo imeti za kruh iz pšenične moke, ni veljavna snov za obhajanje daritve in zakramenta evharistije. Velika zloraba je, če v pripravi evharističnega kruha primešamo druge snovi, kot so sadje, sladkor ali med. Razume se, da morajo hostije pripravljati osebe, ki so znane po poštenosti in so vešče priprave ter imajo na voljo ustrezne priprave.« (48)
b) »Vino, ki ga uporabljamo pri obhajanju evharistične daritve, mora biti naravno, iz sadov trte, pristno in nepokvarjeno, ne sme vsebovati drugih snovi. [...] Skrbno je treba paziti, da vino, ki je namenjeno za evharistijo, hranimo v dobrem stanju  da se ne skisa (prim. RM 323). Strogo je prepovedano uporabljati vino, katerega pristnost ali izvor sta negotova. Cerkev namreč zahteva gotovost glede nujnih pogojev za veljavnost zakramentov. Prav tako ni dovoljeno nobeno drugo špekuliranje v prid drugim pijačam katere koli vrste, ki niso veljavna snov.« (50)

Kongregacija za nauk vere je v Okrožnici predsednikom škofovskih konferenc glede uporabe kruha z majhno količino glutena in mošta kot snovi za evharistijo (24. julij 2003) objavila določbe glede oseb, ki zaradi različnih resnih razlogov ne morejo prejeti kruha, ki je pridelan po običajnem postopku ali vina, ki je fermentirano po običajnem postopku: 
a) »Hostije, ki so popolnoma brez glutena, so neveljavna snov za evharistijo. Veljavna snov so hostije, ki so delno brez glutena in tiste, ki vsebujejo količino glutena, ki zadostuje za izdelavo kruha brez dodajanja drugih snovi ter brez postopkov, ki bi potvorili kruh.«
b) »Mošt, to je grozdni sok, tako svež kot tudi shranjen, pri katerem je bila fermentacija prekinjena s postopki, ki ne spremenijo njegove narave (npr. zamrzovanje), je veljavna snov za evharistijo.« 
c) Ordinariji so pristojni za podeljevanje dovoljenj za uporabo kruha z nizko vsebnostjo glutena ali mošta kot snovi za evharistijo posameznim vernikom ali duhovnikom. Dovoljenje je lahko izdano za čas, dokler traja situacija, zaradi katere je bilo podeljeno.«

Kongregacija za nauk vere je poleg tega določila, da se snov za evharistijo, ki je izdelana z genetsko spremenjenimi organizmi, lahko smatra za veljavno snov.

Izdelovalci kruha in pridelovalci vina za obhajanje morajo gojiti zavedanje, da je njihova dejavnost namenjena za evharistično daritev, kar terja njihovo poštenost, odgovornost in usposobljenost.

Z namenom upoštevanja splošnih predpisov se ordinariji lahko, če se jim zdi primerno, dogovorijo na nivoju škofovske konference ter podajo konkretne smernice. Glede na pričakovane kompleksne situacije in okoliščine, kot npr. zmanjšanje spoštovanja za sveto, okrožnica opozarja, da je potrebno zagotoviti tako pristnost snovi za evharistijo s strani proizvajalcev kot tudi primerno razpošiljanje in prodajo.

Zato predlaga, da bi lahko škofovska konferenca pooblastila eno ali več redovnih skupnosti oz. druge primerne ustanove, da bi izvajale potrebna preverjanja glede pridelave, hranjenja in prodaje kruha in vina za evharistijo v določeni državi ter v državah, v katere ju izvažajo. Prav tako je potrebno zagotoviti, da se s kruhom in vinom, ki sta namenjena za evharistijo, na prodajnih mestih primerno ravna.