Charlieja Garda pregledal nevrolog iz ZDA. Odločitev sodišča v torek

LONDON, RIM (sreda, 19. julij 2017, RV) – Za 11-mesečnega Charlieja Garda, ki ima redko gentesko bolezen, se morda odpira novo upanje. Naj spomnimo, da so njegovo bolezen zdravniki v londonski bolnišnici opredelili kot neozdravljivo ter so zato nameravali odklopiti respirator. Starša sta želela Charlieju omogočiti poskusno terapijo v ZDA, vendar pa sta visoko sodišče Združenega kraljestva in Evropsko sodišče za človekove pravice njuno zahtevo zavrnili. Kot smo poročali, je 3. julija v njegovem primeru posredoval tudi papež Frančišek, rekoč, da moli za Charliejeva starša ter upa, da bo upoštevana njuna želja, da bi lahko spremljala in do konca omogočila zdravljenje svojemu otroku. Charlieja bi bili pripravljeni sprejeti tudi v pediatrični bolnišnici Bambino Gesù, vendar ga zaradi pravnih razlogov niso mogli premestiti.

Dr. Hirano po pregledu pripravlja poročilo za sodnika
V nedeljo je Charlieja pregledal priznani nevrolog Michio Hirano iz ZDA, ki meni, da obstaja 10-50% možnosti, da bi mu poskusna terapija pomagala. Pridružila se mu je mednarodna skupina strokovnjakov, med njimi tudi specialist bolnišnice Bambino Gesù. Dr. Hirano bo pripravil poročilo, ki bo v petek izročeno sodniku, zaključna sodna obravnava pa je predvidena v torek, 25. julija. Različne skupine še naprej družino spremljajo z molitvijo, bdenji, shodi in zbiranjem podpisov.

Dr. Servidei o poskusni terapiji: lahko bi bila učinkovita za Charlieja
O poskusni terapij je za Radio Vatikan spregovorila Serena Servidei, docentka nevrologije na Katoliški univerzi v Rimu: »Gre za terapijo, ki jo izvajajo na otrocih, ki imajo patologijo, podobno Charliejevi, in so kar dobro odreagirali nanjo. Seveda gre za izredno redke patologije, zato je težko karkoli napovedati. Gotovo pa je v Charliejevem primeru pravilno, da se poskusi s terapijo. Še več, prav bi bilo poskusiti že pred meseci, ko je ta ameriški profesor predlagal, da lahko začne s terapijo. V teh mesecih, ko otroka niso zdravili s specifičnimi terapijami, je minilo veliko časa, ki je zelo dragocen za majhnega otroka, kot je Charlie. Teoretične predpostavke, da bi bila ta terapija lahko učinkovita, obstajajo.«

Spodbudni rezultati, a vsaka minuta je dragocena
»Terapija je poskusna, je v teku, izvajajo jo na otrocih, ki so malo starejši. Nedavno je v Kölnu potekal pomemben simpozij z naslovom Euromit, kjer so predstavili rezulate, ki so jih pridobili do sedaj. Na svetu je zelo malo otrok – 16 ali 17 –, ki jih zdravijo s to terapijo in rezultati so spodbudni. Seveda je odvisno od posameznega primera ter od tega, kdaj se poseže – s tega vidika je vsaka minuta dragocena.«