Kardinal Baldisseri o koncu tedna v Taizéju in sinodi o mladih

VATIKAN (četrtek, 20. julij 2017, RV) – V pripravi na škofovsko sinodo o mladih prihodnje leto smo v t.i. 'obdobju poslušanja', zbiranja predlogov in spodbud, podatkov o dejanskem stanju, pa tudi pastoralnih izkušenj. S tem namenom je tudi kardinal Lorenzo Baldisseri, generalni tajnik škofovske sinode, pretekli konec tedna preživel z brati v Taizéju in z mladimi z vsega sveta, ki se jim pridružijo v poletnih mesecih. V intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano je povedal več o tej svoji izkušnji ter o podatkih, ki so jih v pripravi na sinodo uspeli zbrati do sedaj.

Razlog za obisk in začetki Taizéja
Najprej je odgovoril na vprašanje, kaj ga je spodbudilo k temu, da se je odpravil v Taizé, glede na to, da ni prav pogosto, da bi ga obiskal kdo od kardinalov. Povedal je, da gre za stvarnost, ki sprejema mlade različnih krščanskih veroizpovedi ter je odprta tudi za druge. »Zelo nagovori tišina, mladi so protagonisti,« je dejal kardinal Baldisseri ter spregovoril o začetkih skupnosti: »Ustanovitelj, brat Roger Schutz, reformirani Švicar, je na začetku, v času nacizma, želel delati za družine v težavah ter za revne. Vendar pa ga je pot vodila v majhno vasico v Franciji, kjer se je razvila dejavnost, kakor jo poznamo danes. V njem je bil vedno močno prisoten čut za enost, in na to pot se je podal že od vsega začetka, tako da je Taizé središče ekumenske duhovnosti. Pomenljivo je tudi ime tamkajšnje kapele, ki lahko sprejme do pet tisoč oseb, saj se imenuje 'cerkev Sprave'. 5. oktobra 1986 je Taizé obiskal tudi papež Janez Pavel II.«

Prvi namen: srečanje z brati
V nadaljevanju intervjuja je kardinal Baldisseri podrobneje spregovoril o vtisih svoje izkušnje med brati in mladimi. Kot generalnega tajnika škofovske sinode ga je povabil sedanji prior, brat Alois – najprej zato, da bi srečal brate, ki živijo kot menihi, se posvečajo molitvi in služenju mladim v njihovem iskanju ter na njihovi duhovni poti. Trenutno jih je okrog 80 in prihajajo tudi iz bratstev z drugih celin. Meniško življenje je utemeljeno na Božji besedi in evharistiji ter je osredotočeno na enost.

Drugi namen: srečanje z mladimi
Poleg tega pa je kardinal obiskal Taizé predvsem zato, da bi srečal številne mlade. Pogovarjal se je z brati, z mladimi in redovnimi skupnostmi, ki so tam stalno prisotne. Z dokaj veliko skupino mladih iz različnih kultur, narodov in celin je govoril o temah prihodnje sinode. Prav tako se je udeležil treh molitev, ki narekujejo življenje skupnosti in katerih se vsak dan udeleži povprečno 2500 oseb.

Bratje spremljajo mlade ob Božji besedi, poglabljanju nauka Cerkve
Zadolžitve bratov so predvsem spremljanje mladih pri razmišljanju ob Božji besedi ter molitvi, pa tudi pri poglabljanju nauka Cerkve. Srečanj se udeležujejo tudi odrasli, škofje in duhovniki, ki pridejo skupaj z mladimi, pa tudi njihove družine. Veliko je prostovoljcev, nekateri ostanejo več tednov ali mesecev; prevzamejo posamezne odgovornosti in pomagajo pri vodenju dejavnosti. Taizé je po besedah generalnega tajnika škofovske sinode veliko središče srečanja; je čudovit izraz želje, da bi živeli skupaj; želje po miru in spravi; kraj duhovnega iskanja, smisla življenja, v popolni preprostosti, transparentnosti in odkritosti.

Naša krščanska identiteta se oblikuje, ko hodimo skupaj, ne posebej
Kardinal je nato navedel besede, ki so prisotne v Taizéju v teh dneh spremljale v knjižici z molitvami: »Naša krščanska identiteta se oblikuje, ko hodimo skupaj, ne posebej. Ali bomo imeli pogum, da se bomo spravili pod isto streho, da bi se mogli razodeti dinamika in resnica evangelija?« Dodal je še, da nedeljska sveta maša, ki jo pogosto darujejo gostujoči škofje ali duhovniki, predstavlja najvišji trenutek občestvenosti in duhovnosti. 

Priprava na sinodo, pozitiven odziv mladih
V drugem delu pogovora za L’Osservatore Romano pa je kardinal Baldisseri podrobneje spregovoril o pripravi na sinodo ter o tematikah, ki najbolj zanimajo nove generacije. Spomnil je, da je generalno tajništvo sinode januarja objavilo pripravljalni dokument skupaj s pismom papeža Frančiška mladim. S strani mladih je bil odziv takoj pozitiven, saj so pokazali zanimanje in navdušenje. Svoj glas izražajo na različne načine: ne le preko škofovskih konferenc, ampak tudi neposredno ali preko ustanov, katerim pripadajo. Poleg tega lahko na spletni strani do novembra izpolnijo vprašalnik ter tako izrazijo svoje misli, predloge in na ta način prispevajo k pripravi na sinodo.

Teme, ki zanimajo mlade
Kardinal je poudaril, da smo trenutno še v t.i. ‘obdobju poslušanja’, zbiranja podatkov, ki bodo obdelani kasneje. Šele takrat se bo moglo z večjo gotovostjo reči, katere so tematike, ki najbolj zanimajo nove generacije. Glede na nekatera nedavna srečanja z mladimi ter s tistimi, ki delujejo na področju pastorale mladih pa je kardinal Baldisseri rekel, da so teme načeloma naslednje: družina, prijateljstvo, delo, sodelovanje na krajih, kjer se odloča o družbi ter čustveno in spolno življenje.

Spletna stran o sinodi – doseči čim več mladih, približati se jim tam, kjer so
Junija je začela delovati nova spletna stran o sinodi (http://youth.synod2018.va), predvsem z namenom, da bi se približali mladim na krajih, kjer so – in sicer vsem mladim. Internet je danes nedvomno prostor, kjer preživijo največ časa, zato je generalno tajništvo na spletni strani pripravilo predstavitev o tem, kaj je sinoda, kaj je papež rekel in govori mladim. Poleg tega lahko mladi podelijo pomembne izkušnje, najdejo like mladih, ki so s svojim življenjem pričevali o tem, da so sledili poti, ki jo predlaga Jezus ter živeli tiste vrednote, ki dajo smisel človeškemu obstoju. Na spletni strani je dostopen tudi vprašalnik, ki se obrača neposredno na mlade. Tako se bodo lahko predvsem tisti, ki jih navadno ne dosežejo predlogi Cerkve, predstavili, posredovali svoje ideje in predloge.  

Skupni imenovalec za pastoralo poklicanosti: Jezus, živetje po evangeliju
Nadalje je kardinal Baldisseri je povedal, kateri je skupni imenovalec za pastoralo poklicanosti, ki bi bila primerna za mlade vsega sveta: to je Jezus, pravi Bog in pravi človek, ki vzbuja veliko občudovanje, zanimanje in lepoto. Predlog, da bi živeli v skladu z evangelijem bo moral biti v središču pastorale poklicanosti, ki je odprta za vse vrste poklicanosti v Cerkvi, ne samo v duhovništvo ali redovništvo. Mladi niso poklicani, da bi sledili neki ideji, ampak da bi odgovorili na povabilo osebe, Jezusa, ter bi iz svojega življenja naredili pomenljiv dar zanj zaradi ljubezni do drugih. 

Kako preprečiti, da bi bila Cerkev v zaostanku pred hitrimi spremembami?
Kardinal je nadaljeval z razmišljanjem o tem, kako preprečiti tveganje, da bi bila Cerkev v zaostanku pred zapletenostjo in hitrimi spremembami sveta mladih. Spomnil je, da papež Frančišek pogosto ponavlja, da je pomembno biti blizu mladim, vstopiti v njihov svet, se naučiti njihovega jezika, deliti z njimi njihova pričakovanja in upanja, dopustiti, da se nas dotaknejo njihove sanje in razočaranja. Vse to je potrebno storiti z odprtim in sprejemajočim srcem, ki dopušča, da nas mladi postavijo pod vprašaj. Hkrati pa se je potrebno zavedati tudi dediščine človeškega in duhovnega bogastva, ki jim ju lahko ponudimo, ter z držo oseb, ki so "odrasle" v veri in obnašanju prenašati to, kar je dalo pristen smisel njihovemu življenju. Posebno bomo morali biti pozorni na vidik govorice – kakor je bilo poudarjeno ob različnih priložnostih, je potrebno, da je le-ta prenovljena. Tako bo sporočilo, ki ga želimo prenesti, moglo zadostiti pričakovanjem mladih ter bo zanje razumljivo, s kategorijami, izrazi in idejami, ki jih sami navadno uporabljajo.

Spodbuda k prostovoljstvu zaradi soudeležbe pri Kristusovem zveličavnem delu
Ob koncu pogovora pa je generalni tajnik škofovske sinode povedal, kako se lahko v pastoralo poklicanosti vključi nauk evangelija, ki poudarja dejavno ljubezen. Po njegovem mnenju so mladi danes, morda bolj kot včasih, odprti za to, da odgovorijo na konkretne in neposredne spodbude, ki jih nekako ‘premaknejo’ v gibanje. Zato je pomembno gojiti in predlagati dejavnosti, ki mlade vodijo k temu, da si v prvi osebi prizadevajo za pomoči potrebne, za tiste, ki so v naši družbi prikrajšani. Obenem je kardinal spomnil, da ni dovolj, da gre pri tej dejavnost zgolj za to, da se ‘naredi’ nekaj za druge. Mladim je potrebno pomagati razmišljati o preteklih izkušnjah in predvsem k temu, da bi v Jezusu našli primeren razlog za njihovo služenje. Krščanska dejavna ljubezen ni utemeljena na človekoljubni drži, ampak na soudeležbi pri zveličavnem delu Jezusa Kristusa, ki je umrl in vstal, da bi vsak človek živel svoje življenje v polnosti in veselju.