2017-07-24 13:53:00

Predstavljamo dosje o kardinalu Pellu: odgovori, utemeljeni na dejstvih


VATIKAN (ponedeljek, 24. julij 2017, RV) – V Vatikanu so v odgovoru na pogosta vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti in medijih glede kardinala Pella, pripravili izčrpen dosje, utemeljen na dejstvih. V teh dneh ga bomo podrobneje predstavili.

PREGLED DEJSTEV PO POSAMEZNIH LETIH
Leta 1996 je msgr. George Pell, je tedanji melbournski nadškof na priporočilo lokalnih političnih predstavnikov, sodnikov in uradnikov določil Melbourne Response (Melbournski odgovor). Šlo je za pravilnik glede preiskovanja spolnih zlorab mladoletnikov s strani duhovnikov, redovnikov in laikov, spremljanja žrtev ter odškodnine zanje. Izvajanje pravilnika je bilo zaupano trem skupinam: skupini neodvisnih pooblaščencev, zadolženih za zbiranje in preverjanje ovadb, svetovalnici Carelink in skupini pravnikov, ki skrbi za povračilo odškodnine žrtvam.

2002 Leto zatem, ko je bil imenovan za nadškofa v Sydneyu, se je proti Pellu začela preiskava zaradi domnevne spolne zlorabe otroka 40 let pred tem. Preiskava je bila po nekaj tednih arhivirana. V komentarju glede tega dogodka je škof povedal, da je bilo zanj zelo težko obdobje, vendar pa mu je zelo pomagala vera.

2008 Med poletom v Sydney, kjer je leta 2008 potekal 23. svetovni dan mladih, je eden od novinarjev papeža Benedikta XVI. vprašal, če namerava med svojim obiskom soočiti tudi vprašanje pedofilije v Cerkvi v Avstraliji in se srečati z nekaterimi žrtvami zlorab. Tovrstno srečanje se je zdelo primerno tudi kardinalu Pellu, tedanjemu sydneyjskemu nadškofu. Dosje na tem mestu navaja del odgovora svetega očeta: »(...) naredili bomo vse, kar bomo mogli, da bi razjasnili, kakšen je nauk Cerkve ter pomagali pri vzgoji, pripravi na duhovništvo, informiranju ter za to, da bi ozdravili in spravili z žrtvami. Menim, da je to poglavitni smisel ‘opravičila’. Mislim, da je boljša in pomembnejša vsebina formule in mislim, da mora vsebina razložiti, v čem je bilo naše vedenje pomanjkljivo, kaj moramo storiti v tem trenutku, na kakšen način preprečiti ter kako zdraviti in doseči spravo.«

2010 Kardinal Pell izrazi svojo podporo msgr. Dennisu Hartu, melbournskemu nadškofu, glede pisma, ki je bilo razdeljeno po 219 župnijah zvezne države Viktorija. V njem se je nadškof uradno in ‘brez pridržkov’ opravičil žrtvam spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki v nadškofiji. Zapisal je, da »globoka rana spolnih zlorab še naprej povzroča veliko tesnobo in v mnogih primerih krizo vere med katoličani. Prizadevali smo si, da bi storili, kar smo mogli, da bi žrtvam nudili pomoč, tolažbo in, če bi bilo mogoče, spravo s Cerkvijo.« Pri tem je dodal, da je v zadnjih 14 letih nadškofija 300 izmed njih izplačala odškodnino. V sporočilu nadškofu Hartu je kardinal Pell med drugim zatrdil, da so zlorabe »zlo, ki nimajo mesta v Cerkvi in kdor jih je zagrešil, mora zanje odgovarjati pred zakonom.«

Leta 2012 je avstralska premierka Julia Gillard ustanovila Royal Commission, državno preiskovalno komisijo za odgovore institucij na spolne zlorabe mladoletnikov. Njen namen je preiskovati ravnanje verskih in dobrodelnih ustanov, lokalnih vlad, šol ter drugih organizacij kot so skavti in športni klubi. Komisija sicer ne more začeti izvajati kazenskih postopkov, temveč lahko zgolj prijavi morebitne primere na policijo ter svetuje ustanovam. Med več sto osebami, ki so bile poklicane na javne sodne obravnave, je bil leta 2014 tudi kardinal Pell.

Leta 2014 kardinal iz zdravstvenih razlogov ni mogel odpotovati iz Rima v Avstralijo na zaslišanje, zato so le-to opravili preko video konference. Vprašanja med sodno obravnavo so se nanašala zgolj na protokol Melbourne response in na to, kako je melbournska nadškofija obravnavala prijave zlorab. Pri tem ni bilo nikakršne omembe, da bi bil lahko kardinal Pell neposredno vpleten v primere pedofilije. Zastavljena so mu bila bolj splošna vprašanja ter če meni, da je storil dovolj pri soočanju s tem problemom. Med zaslišanji so žrtve, ki so pričale, obtožile odgovorne za Melbourne response, vključno s Pellom, da so prijavljene primere obravnavali na nekoherenten in neprimeren način. Med drugim so omenili pritiske, s katerimi so jih želeli odvrniti od prijave na policiji v zameno za odškodnino. Pell, katerega so zaslišali skupaj z msgr. Dennisom Jamesom Hartom, ki je od leta 2001 melbournski nadškof, je razložil, da so skupine, odgovorne za Melbourne response vedno delovale neodvisno od nadškofije. Priznal pa je, da pobude niso uskladili z Avstralsko škofovsko konferenco, ki je v tistem času pripravljala nacionalni protokol za soočanje in razreševanje primerov spolnih zlorab v Cerkvi z naslovom Ozdravljenju naproti (Towards Healing).

Junija 2015 je Peter Saunders, angleški aktivist proti pedofiliji, ki je bil žrtev zlorab in član Papeške komisije za zaščito mladoletnih, katero je leta 2014 ustanovil papež Frančišek, obsodil »podcenjevanje«, ki ga je po njegovem mnenju kardinal Pell pokazal do otrok, žrtev spolnih zlorab v nadškofiji Melbourne. Saunders je za eno od avstralskih televizijskih postaj izjavil, da kardinal »izigrava Papeško komisijo, samega papeža,« predvsem pa se norčuje iz vseh žrtev. Zato, je dodal, »bi ga moral papež Frančišek odstaviti.« Prefekt Tajništva za ekonomijo je te obtožbe zavrnil ter jih označil za »neresnične«, »zavajajoče« in »žaljive«.
Direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža, p. Federico Lombardi, je zatem pojasnil, da Saunders na televiziji lahko govori le v svojem imenu ter dodal, da je kardinal Pell vedno odgovoril avstralskim oblastem, ki preiskujejo primere zlorab s strani klera.
Papeška komisija za zaščito mladoletnih pa je s svoje strani dodala, da Saunders ni pristojen za »komentiranje posameznih primerov ali preiskav« glede zlorab s strani klera. Po njihovem mnenju je bistveno, da tisti, ki so v Cerkvi na odgovornih mestih, odgovarjajo nemudoma, transparentno in z jasnim namenom, da bi prišli do pravice.«

14. septembra 2105 je Royal Commission objavila poročilo o Melbourne Response (Report of Case Study 16). Dokument je rezultat zaslišanj, ki so potekala avgusta 2014, vključno z zaslišanjem kardinala Pella. V njem med drugim poudarijo, da v nasprotju s tem, kar sta trdila kardinal in nadškof Hart, izvajanje protokola ni neodvisno od nadškofije. Poleg tega opozorijo, da protokol ni usklajen s protokolom Ozdravljenju naproti (Towards Healing), ki ga je pripravila Avstralska škofovska konferenca za celotno državo. Posledično so podobne primere obravnavali na različne načine, tudi glede višine odškodnine, ki so jo prejele žrtve zlorab.

V času med decembrom 2015 in februarjem 2016 je kardinala Pella ponovno poklicala Royal Commission, ki je tokrat preiskovala zločine pedofilije, ki jih je zagrešil kler v Ballaratu, 100km od Melbourna. Pell je bil takrat kaplan in asistent krajevnega ordinarija, msgr. Ronalda Mulkearnsa. Iz Avstralije so ga obtožili, da je ščitil nekatere duhovnike, ki so med letoma 1970 in 1980 zlorabili mladoletnike. En teden pred predvidenim zaslišanjem so odvetniki obvestili Komisijo, da se kardinal Pell iz zdravstvenih razlogov ne more zglasiti na sodišču. Komisija je zaslišanje prestavila na februar, vendar pa so jo 5. februarja kardinalovi odvetniki obvestili, da mu zdravje še ne dopusšča poleta v Avstralijo.

6. februarja 2016 je Papeška komisija za zaščito mladoletnih v sporočilu za javnost zapisala, da bo Peter Saunders »začasno odstopil kot njen član, da bo premislil, kako bi mogel bolje prispevati pri delu Komisije.« Odločitev je sledila težkim obsodbam, ki jih je junija 2015 izrekel na avstralski televiziji proti kardinalu Pellu – namreč da v času, ko je bil nadškof v Melbornu, ni sodeloval v preiskavah proti zlorabam, ki jih je nad mladoletniki zagrešil lokalni kler. Zato je kardinala pozval k odstopu.

Royal Comisssion je 29. februarja 2016 pričela s štiridnevnim zaslišanjem kardinala Pella preko videokonference v hotelu Kvirinal v Rimu glede primerov pedofilije v škofiji Ballarat. Takrat je izjavil, da je »Cerkev zagrešila velike napake, vendar dela na tem, da bi jih popravila. Na mnogih krajih je povzročila veliko škodo, razočarala je vernike.« Dodal je: »Nisem tukaj, da bi branil to, česar se ne da braniti« ter razložil, da je bilo potrebno »zaščititi pred sramoto institucijo, skupnost Cerkve.« Pri tem je kardinal zanikal, da bi vedel za zločine pedofilije s strani nekaterih duhovnikov, ki so delovali v škofiji Ballarat ter da so bili zato prestavljeni na druge župnije. Podobno je tudi glede primera Gerarda Ridsdala, duhovnika, ki je bil obsojen zaradi 138 kaznivih dejanj 53 žrtvam, in s katerim je skupaj deloval v Ballaratu, Pell izjavil, da nikoli ni vedel za resnični razlog njegovih premestitev iz ene v drugo župnijo. Pri tem pa je priznal, da »so bile te premestitve katastrofalne.« Kardinal je zbudil negodovanje nekaterih prisotnih s svojo trditvijo, da gre pri Ridsdalovih zlorabah za »žalostno zgodbo«, ki pa se njega »ne tiče pretirano«.
Zaslišanje je v Avstaliji spremljalo 14 žrtev, med njimi Ridsdalov nečak, ki je Pella obtožil, da je poskušal kupiti njegov molk. Tudi v hotelu v Rimu je konferenco spremljalo približno 120 oseb, med njimi 70 novinarjev in nekateri predstavniki žrtev iz Avstralije. Njihovo potovanje v Rim je bilo financirano iz nabirke, s katero so v ta namen zbrali več kot 130.000 evrov.

31. julija lani je eden izmed novinarjev na povratnem letu iz Krakova, kjer je potekal Svetovni dan mladih, papežu Frančišku zastavil vprašanje glede primera kardinala Pella. Sveti oče je odgovoril, da »se ne sme soditi kardinala, dokler ne razsodi sodišče. Če bi sam izrekel sodbo za ali proti kardinalu Pellu, ne bi bilo dobro, ker bi sodil prej. Res je, dvom obstaja. Toda v pravu obstaja jasno načelo: in dubio pro reo (kadar v dvomu, v prid obtoženemu). Potrebno je počakati sodišče in ne prej izrekati medijske sodbe, saj to ne pomaga, je le sodba govoric. In potem? Ne ve se, kakšen bo izid. Potrebno je biti pozorni na to, kar bo odločilo sodišče. Po tem, ko se bo izreklo sodišče, bom govoril jaz.«

Oktobra 2016 so preiskovalci policije avstralske zvezne države Viktorija prišli v Rim, da bi zaslišali kardinala Pella v zvezi z obtožbami pedofilije s strani nekaterih oseb. Izsledke preiskav so izročili javnemu tožilstvu v Melbournu. Tekom leta 2017 so bili proti kardinalu dodani nadaljni bremenilni elementi.

29. junija 2017, po dveh letih preiskav, je sodišče v Melbournu uvedlo sodni postopek proti kardinalu Pellu zaradi spolnih zlorab mladoletnikov. Novico je sporočil podkomisar Shane Patton ter povedal, da gre za obtožbe več tožnikov. Pri tem ni navedel števila ali podrobnejše vsebine obtožnic.
Po prejeti novici je papež Frančišek kardinalu odobril odpust (pri čemer ga ni odstavil z mesta prefekta Tajništva za ekonomijo, na katerem deluje od 24. februarja 2014), da se je lahko vrnil v Melbourne in se bo soočil z obtožbami. Pri tem ne more uporabiti diplomatske imunitete in dejstva, da ne obstajajo dogovori o izročitvi med Vatikanom in Avstralijo.
Kardinal Pell je ob pozivu, naj se zglasi na sodišču v Avstraliji 26. julija 2017, ponovno zanikal vse obtožbe. Med novinarsko konferenco, ki je 29. junija potekala na Tiskovnem uradu Svetega sedeža, je kardinal dejal: »Čakam na dan, ko se bom lahko zagovarjal pred sodiščem. Sem nedolžen, obtožbe so neresnične in že sama ideja spolne zlorabe se mi zdi strašen zločin.« Dodal je, da je v vseh teh dolgih mesececih o vsem redno obveščal svetega očeta. Zatem je kardinal izrazil ostro kritiko glede predvidevanj o preiskavah, ki zdaj potekajo že dve leti: »Gre za zagrizenost brez prestanka. Sodni proces mi bo dal priložnost, da bom opral svoje ime ter se vrnil na delo v Rim.«

NEKATERA POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Dosje se začne z vprašanjem, česa obtožujejo kardinala Georgea Pella. V odgovoru je zapisano, da policija v Melbournu ni objavila specifičnih obtožb, ki se nanašajo na prefekta Tajništva za ekonomijo. Po poročanju različnih medijskih hiš naj bi šlo za dogodke, ki segajo v 70-leta, ko je bil kardinal še duhovnik v škofiji Ballarat v avstralski zvezni državi Viktorija, 100 km od Melbourna. Nanašajo se na primer treh moških, ki so bili tedaj otroci (Lyndon Monument, Damian Dignon in Darren Mooney), in so spregovorili o njegovih domnevnih neprimernih držah in vedenju v bazenu v omenjenem kraju.

Ali gre za prvo sodno preiskavo proti kardinalu Pellu?
V drugi točki dosjeja je razloženo, da tokratna kazenska preiskava proti kardinalu Pellu ni prva. Kmalu po njegovem imenovanju za nadškofa v Sydneyju, leta 2002, je bila sprožena preiskava zaradi domnevnih spolnih zlorab otroka štirideset let pred tem. Preiskava je bila po nekaj tednih arhivirana. Poleg tega primera, ki je bil zavržen, je v preteklih šritih letih Royal Commission (Narodna preiskovalna komisija za odgovore institucij na spolne zlorabe mladoletnikov) kardinala Pella dvakrat zaslišala preko video konference glede domnevnega prikrivanja primerov pedofilije v nadškofijah Melbourne (2014) in Ballarat (2016). Omenjena komisija, ki jo je vlada v Canberri ustanovila leta 2012 za preiskave o pedofiliji v Avstraliji, sicer ne more začeti izvajati kazenskih postopkov, temveč lahko zgolj prijavi morebitne primere na policijo. Ta je medtem pričela s preiskavo glede domnevne neposredne vpletenosti prefekta Tajništva za ekonomijo v dejanja pedofilije. 

Zakaj je bil uveden sodni postopek sedaj?
Po mnenju sodišča v Melbournu je policija zbrala zadostne dokaze za sojenje kardinalu Pellu.

Kako se je do sedaj zagovarjal kardinal Pell?
Obtožbe je vedno zavrnil kot »neutemeljene«, »popolnoma neresnične« ter »žaljive«.

Kakšno je bilo stališče papeža Frančiška in Svetega sedeža?
Dosje nato opredeli stališče papeža Frančiška in Svetega sedeža glede obtožb z besedama previdnost ter čakanje – in sicer vse do obvestila o uvedbi sodnega postopka, ko je papež Frančišek kardinalu odobril obdobje odpusta, da se bo lahko branil pred obtožbami v Avstraliji.

Ali so znani težki primeri pedofilije v Cerkvi v Avstraliji?
V javnosti so se ti primeri pojavili v 90-ih letih, pred izbruhom škandala pedofilije v Cerkvi v ZDA. Zato sta Avstralska škofovska konferenca in skupščina Konference redovnih ustanov Avstralije leta 1996 sprejeli pravilnik s konkretnimi predpisi za zaščito žrtev in obtožencev z naslovom Ozdravljenju naproti. Leta 2008, med apostolskim potovanjem v Sydneyju, kjer je potekal 23. svetovni dan mladih, se je papež Benedikt XVI. srečal z nekaterimi žrtvami iz Avstralije.








All the contents on this site are copyrighted ©.