Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Duhovne misli \ Misli cerkvenih očetov

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 17. nedeljo med letom

Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi, da je skriti zaklad na njivi učlovečeni Kristus, ki se ga da brezplačno najti. - RV

29/07/2017 11:39

1Kr 3,5.7-12
V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« »Gospod, moj Bog, ti si zdaj postavil za kralja svojega služabnika namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem še deček; ne vem, kako odhajati in prihajati. Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvolil, številnega ljudstva, ki ga zaradi velikosti ni mogoče izmeriti ne prešteti.  Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?«

Gospodu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to. Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje, glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo.«

Rim 8,28-30
Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Mt 13, 44-52
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in spet skril. Od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima in kupi tisto njivo.

Nadalje je nebeško kraljestvo tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.«

Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vsake vrste. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«

»Ste razumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« On pa jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi, da je »skriti zaklad na njivi učlovečeni Kristus, ki se ga da brezplačno najti. Evangeljski nauk je po sebi popoln, toda ni drugega načina, da uporabljamo in imamo ta zaklad skupaj z njivo tako, da ga plačamo, saj ne moremo imeti nebeških dobrin, ne da bi zanje žrtvovali svetne.« To še bolj podrobno razloži sv. Gregor Veliki: »To njivo kupi tisti, ki se potem, ko je prodal vse, odpove zemeljskim užitkom in kroti vsako svetno željo z askezo zaradi nebeške domovine.« Origen zaključi misel o zakladu na njivi z besedami: »Božje kraljestvo bo dano tistemu, ki bo v moči svoje vere kupil njivo s tem, da se je odpovedal dobrinam, ki jih je imel.«

Origen pravi, da je »dragoceni biser, Kristus Bog, živa beseda, ki je nad dragocenimi besedili in mislimi Postave ter prerokov.« Sv. Hilarij iz Poitiersa in sv. Peter Krizolog pravita, da »vernik išče edini biser večnega življenja s tem, ko se odpove vsemu drugemu.« Teodor iz Mopsuestije razlaga, da so »mnogi med tistimi, ki so popolnoma oddaljeni od vere, v moči božanske milosti takoj prepoznali Kristusovo moč in so s prezirom zavrgli vse, kar so imeli, da bi težili samo k njemu.« Sv. Gregor Veliki povzame misli o tej priliki: »Po ljubezni postanemo neobčutljivi za zunanje in zemeljske stvari.«

O tretji priliki sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Kraljestvo je podobno mreži potopljeni vse do zadnje globine morja zato, da potegne ven vse tiste, ki so bili tam zamotani.« Sv. Gregor Veliki razlaga, da »mreža vere zajame skupaj tako dobre kot slabe ribe.« Origen pa pravi, da »raznovrstnost zajetih rib v mreži predstavlja poklicana ljudstva z vsega sveta.«

Sv. Hilarij iz Poitiersa ter sv. Ciril Aleksandrijski trdita, da »Jezus imenuje svoje učence pismouki zato, ker so razumeli vrednost novega in starega, ki ga vsebujeta Evangelij in Postava.« Origen pa pravi, da »pismouk postane učenec tedaj, ko je z branjem Pisem razumel uvodne pojme ter se začenja vzpenjati k tistim duhovnim resničnostim, ki se jim pravi 'Nebeško kraljestvo'.« Sv. Avguštin in Gregor Veliki dodajata: »Staro ni odstranjeno, temveč je dano v zaklad, da pismouk, ki je poučen o Božjem kraljestvu, iz svojega zaklada ne bi prinašal samo novo ali staro, temveč povezavo, ki je med njima.«

Misli Benedikta XVI.
Današnje bogoslužje nam v berilu iz Stare zaveze predstavi lik kralja Salomona, Davidovega sina in njegovega naslednika. Predstavi nam ga na začetku njegovega kraljevanja, ko je bil še zelo mlad. Sprejel je namreč zelo zahtevno nalogo, tako je s tem velika odgovornost otežila ramena mladega vladarja. On je torej prosil Boga, naj mu da 'poslušno srce'. Kaj torej pomeni ta izraz? Vemo, da v Svetem pismu srce ne pomeni samo telesnega dela, ampak pomeni tudi središče človekove osebe, kjer so navzoči njegovi nameni in sodbe. Lahko bi rekli: vest. 'Poslušno srce' je torej vest, ki zna poslušati, ki je občutljiva za glas resnice ter je zaradi tega sposobna razločevati med dobrim in zlim. Vsak izmed nas ima vest, ker je v nekem smislu kralj, da izvaja svoje človeško dostojanstvo z delovanjem po pravilno oblikovani vesti tako, da dela dobro in se izogiba zla. Moralna vest predpostavlja sposobnost prisluhniti glasu resnice ter biti poslušni njenim navodilom. Osebe, ki so bile poklicane, da vladajo, imajo zato še večjo odgovornost in imajo zato, kakor nas uči Salomon, še večjo potrebo po Božji pomoči.

29/07/2017 11:39