Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Cerkev \ Cerkev v Sloveniji

P. Ivan Bresciani DJ med slovesnimi zaobljubami p. Marjana in p. Ivana: Žrtvovanje je za nas način življenja

Slovesne zaobljube p. Marjana Kokalja DJ in p. Ivana Platovnjaka DJ. - RV

31/07/2017 20:00

LJUBLJANA (ponedeljek, 31. julij 2017, RV) – »Na začetku vse lepo pozdravljam v imenu naše province. Hvala, da ste prišli, da skupaj praznujemo, za nas jezuite ne samo ta velik praznik sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitov. Berila in evangelij, ki smo jih pravkar poslušali, govorijo prav o današnjem prazniku, o sv. Ignaciju in tudi o zadnjih zaobljubah. Ta berila so primerna za današnji obred.« S temi besedami je p. Ivan Bresciani, provincial slovenskih jezuitov začel pridigo na praznik sv. Ignacija Lojolskega  v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani med sveto mašo, med katero sta slovesno izrekla zaobljube uboštva, čistosti, pokorščine in pokorščine papežu, p. Marjan Kokalj DJ in p. Ivan Platovnjak DJ.

Uvodno predstavitev p. Marjana in p. Ivana je imel p. Milan Bizant DJ

Uvod v mašo

Pridiga p. Ivana Brescianija DJ

S patrom Marjanom sva skupaj delala na župniji nekaj let, tako da se dobro poznava. Marjan je zelo ustvarjalen, inteligenten. Zame je bil kot sobrat, več kot brat na župniji, zelo dobro sva se razumela. P. Ivana pa sem spoznal, tako se mi zdi, ko sem gledal v preteklost, v Rimu, ko sem tam študiral. On je zaključeval doktorat o duhovnosti in me je enkrat povabil v kolegij Tevtonik. Pater Ivan je dober profesor na Teološki fakulteti. Postavil je temelje domu duhovnih vaj sv. Ignacija. Oba sta zelo ustvarjalna, zelo delovna, skoraj preveč. Včasih pretiravata. Veliko sta naredila za našo provinco.

Ogenj Božjega klica
Prvo berilo govori o težkem poslanstvu, ki ga je prejel prerok Jeremija. Jeremija bi lahko ostal v mirnem mestu Anatot. Ko ga je Bog poklical je odgovoril na klic in šel v Jeruzalem, da bi povedal kralju, vojakom, oficirjem, duhovnikom in ljudstvu naj se vdajo pred Babilonci, ker nimajo dovolj močne vojske in ker jih bodo pokončali. Nihče ga ni poslušal, nobeden. Kralj je živel naprej v razkošju, vojska je bila prepričana, da bo premagala Babilonce. Duhovniki so imeli druge skrbi, ljudstvo se mu je posmehovalo. V takšni situaciji se prerok vpraša: »Zakaj si me preslepil Gospod Bog?« Primerja ta klic, na katerega je on odgovoril, kot razmerje med mladim fantom, ki zapelje dekle. Ta pa se da preslepiti. Potem jo pusti na cedilu. On primerja ta klic temu razmerju. In reče: »Bog, jaz te ne bom več poslušal, ne oznanjal, vsi se mi smejejo. Nihče me ne posluša.« Potem pa doda: »Ampak ne morem, ker je v meni, v mojih kosteh tak ogenj, ki me žene, da te moram oznanjat.  Ne morem, da bi te ne oznanjal.« Takšna ljubezen je bila med Bogom in prerokom. Gotovo sta Marjan in Ivan na začetku poklica začutila to ljubezen, ta ogenj, ki gori. Ti ga ne moreš prižgat, ti ga ne moreš ugasnit. To ni naša stvar, to je Božja.

Vse delajte v Božjo slavo
Pavel v berilu začne tako lepo odlomek, da sem si rekel, bolj Ignacijev ne more biti, pravi: »Najsi torej jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v Božjo slavo.« Ignacij bi dodal v večjo Božjo slavo. Kaj pa to pomeni? Zakaj Pavel začne: 'Karkoli jeste ali pijete?' Lahko bi začel na drugačen način: 'Ko delate, ko počivate…, jeste in pijete.' »Človek je bil ustvarjen kot lačno bitje«, pravi Schmemann, velik pravoslavni teolog. Ni lačen samo hrano, za več, za besedo, za dialog, za komunikacijo. »Človek je bil«, doda Schmemann kot duhovnik, ker duhovnik naj bi rekel Bogu hvala za vsako stvar, za hrano, pijačo in vse ostalo. Človek je bil ustvarjen, da za vse slavi Boga in mu reče vsak dan hvala. Prvi greh je v tem, da se je prvi človek odrekel duhovništvu in ni rekel več hvala. Začel je k sebi grabit stvari. »Pravico imam do hrane in pijače. To je moja pravica in je postal potrošnik. Draga Marjan in Ivan, vidva sta duhovnika v pravem pomenu besede, v zakramentalnem pomenu besede. Vsak dan recita hvala Jezusu za vse, kar prejemata. Naj bo vajino življenje evharistično. Jezus je živel evharistično, vse je prinašal k Očetu, vsako stvar, tudi malo v Očetove roke.

Nositi svoj križ za Jezusom
Gremo k evangeliju. Evangelij je zelo bogat. Veliko težkih, zahtevnih misli. Ko sem bil kandidat v Družbi Jezusovi, tik pred tem, da bi vstopil v noviciat, nam je magister dal ta odlomek. Čutiš ogenj v sebi. Bog te kliče, ampak a imaš dovolj moči, da boš odgovoril na ta klic. Kot tisti kralj, ki se vsede in razločuje, če ima dovolj močno vojsko, da bo premagal drugega kralja. Danes sta tukaj. To pomeni, da imata dovolj moči, da nadaljujeta, dovolj milosti. Stavek, ki me je nagovoril, pravi: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec«. Zelo zanimiv stavek, zelo duhovno bogat. Zakaj? Vsi nosimo vsak dan svoj križ. Vprašanje ni to, če nosim ali ne nosim križ. Vprašanje je, kje sem jaz. Sem pred Jezusom ali za Jezusom. Lahko nosim svoj križ vsak dan in svoje trpljenje in vendar je Jezus za mano, ni pred mano. Lahko sem pred vsemi, čeprav nosim svoj križ, vsak dan. Ko sem bral ta stavek, sem se vprašal: 'P. Ivan, kje je Jezus, za tabo ali pred tabo? Lahko nosiš vsak dan svoj križ. Velika skušnjava je, se lahko hitro zgodi, da postavim Jezusa za seboj in da so pred mano moji projekti, moji plani, moje želje in moja volja. Peter, ki je postal prvi papež, je rekel: 'Jaz umrem zate, Jezus, ampak Jezus pojdi ti za mano, ne pred mano.'  Jezus je rekel: 'Ne, ne dragi Peter, ti pojdi za mano in greva skupaj v Jeruzalem.

Žrtvovanje je za nas način življenja
Dragi Marjan in Ivan vajino življenje bo ohranilo smisel in ga še poglobilo, ko bo postajalo iz dneva v dan žrtvovanje. Kaj pomeni žrtvovanje? Za prve kristjane je žrtvovanje, daritev pomenilo zahvalo Očetu za vse kar prejemamo. Jezus nas hoče vse popeljati nazaj k Očetu, da bi bil Bog vse in v vseh kot pravi prvo pismo Korinčanom 15, 18. Žrtvovanje za nas ni samo trenutno dejanje, je način življenja, še več, je razodevanje novega življenja, ki smo ga prejeli pri krstu. Čeprav je to žrtvovanje boleče, je edini način, da se vračamo in da vračamo vse, kar prejemamo kot dar Očetu. Tako je delal Jezus in tako smo povabljeni, da delamo tudi mi.

Zaobljube

 

Zahvali

 

31/07/2017 20:00