Južni Sudan: Cerkev si prizadeva za mir in spravo

JUŽNI SUDAN (sreda, 16. avgust 2017, RV) – Južni Sudan je ena izmed afriških držav z dramatično situacijo. Le-ta se je v zadnjih mesecih še zaostrila zavoljo poslabšanja političnega konteksta in ponovnega začetka spopadov. Posledična kršitev sporazuma o premirju je že tako težko humanitarno krizo še dodatno otežila.

Kot zatrjuje msgr. Edward Hiiboro Kussala, predsednik Sudanske škofovske konference, so povod za vojno v prvi vrsti razna plemenska in kulturna vprašanja. Medtem ko bi si škofje želeli pogovoriti se o pomembnih stvareh, ki bi se lahko naredile v državi, se še vedno nadaljujejo medsebojni spopadi, katerih cilj je imeti večjo oblast ali več bogastva, ne pa pomagati bolje živeti ljudem.

Cerkev še vedno upa, da se bo papežev obisk prej ali slej uresničil
Papež Frančišek je že pred časom izrazil željo, da bi rad obiskal Južni Sudan, a potovanje za zdaj vsekakor ni izvedljivo. Krajevna Cerkev vseeno ni prenehala upati in si prizadeva, da bi se želja svetega očeta prej ali slej uresničila. Msgr. Kussala tako poudarja, da Cerkev vedno zagovarja mir in spravo: »Smo moralni glas, poslušajo nas, vendar pa ne uresničijo naših predlogov glede dialoga, da bi rešili obstoječe probleme.« Žrtve vojne, ki je prinesla trpljenje po celi državi, so predvsem nedolžni: ženske, otroci in starejši ljudje.

Prizadevanje Cerkve je usmerjeno predvsem v dialog z uporniškimi skupinami, katerih je veliko. Priti poskušajo do vsake posebej in govoriti o pomenu miru. Msgr. Kussala sam je nedavno prisostvoval nekemu srečanju z mladimi sredi gozda, kjer se je zbralo preko 15 tisoč oseb. Uspelo mu jih je prepričati, da so odložili orožje in se vrnili v mesto, kjer se je začel dialog z vlado.

Po drugi strani pa si Cerkev seveda prizadeva pomagati ljudem, katerim vlada med vojno ne zagotavlja nobenih uslug. Potrebujejo hrano, Cerkev odpira šole in, če le lahko, odgovarja praktično na vse njihove potrebe. Ljudje se v trenutkih nevarnosti tudi pogosto zatečejo v cerkvene zgradbe. Vendar pa je težko, na koncu še pove škof Kussala, saj so se donatorji naveličali vedno istih problemov. Zato nas vse poziva, da bi molili za Južni Sudan, sam pa zagotavlja, da si bodo prizadevali narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali vsem osebam v stiski.