2017-08-23 13:00:00

V Kerali poteka 25. zasedanje sinode indijskih škofov sirsko malabarskega obreda


INDIJA (sreda, 23. avgust 2017, RV) – Med 21. avgustom in 1. septembrom v mestu Kochi v indijski zvezni državi Kerala poteka 25. zasedanje sinode indijskih škofov sirsko malabarskega obreda. Med njim bo 49 škofov obravnavalo vprašanja, ki zadevajo življenje sirsko malabarske Cerkve v trenutnem družbenem kontekstu države. Srečali se bodo tudi s predstojniki katoliških redovnih skupnosti ter z njimi govorili o različnih vidikih redovnega življenja.

Povabilo škofom, naj v molitvenem duhu soočajo izzive sodobnega sveta
Ob začetku sinode je kardinal George Allencherry, vodja sirsko malabarske Cerkve, povabil sobrate, naj se pripravijo, da bi v molitvenem duhu soočali družbene, kulturne in duhovne izzive sodobnega sveta. Poudaril je, da je Cerkev poleg skrbi za duhovno življenje odgovorna tudi za prizadevanje na socialnem področju ter dejavno vključenost v vsa vprašanja v zadevah javnega interesa.

»Kristjani apostola Tomaža«
Sirsko malabarski verniki danes predstavljajo približno petino katoličanov v Indiji. Njihovo ime izvira iz besede Malabar, kakor se imenuje del jugozahodne obale Indije, ki se v večini nahaja v današnji Kerali. Drugo ime, na katerega so zelo ponosni, pa je »kristjani apostola Tomaža«. Prav sveti Tomaž je bil namreč tisti, ki je okoli leta 53 prišel na jugozahodno obalo Indije, kjer so tamkajšnji prebivalci z navdušenjem sprejeli njegovo oznanjevanje.

Začetek sirsko malabarske hierarhije leta 1923
Popolno sirsko malabarsko hierarhijo je leta 1923 ustanovil papež Pij XI. Enajst let pozneje je odobril začetek liturgične prenove, da bi ponovno uvedli izvirnen sirsko malabarski obred, ki se je v preteklih stoletjih zelo latiniziral. Ponovno so uvedli evharistično liturgijo, ki se navdihuje ob sirsko vzhodni liturgiji in jo je odobril papež Pij XII. leta 1957. Ta liturgija je pri mnogih naletela na odpor, tako da sta danes v uporabi oba obreda.

Od leta 1992 višja nadškofija
Leta 1992 je papež Janez Pavel II. povzdignil sirsko malabarsko katoliško Cerkev v višjo nadškofijo in imenoval kardinala Anthonya Padiyara za prvega višjega nadškofa s sedežem v Ernakulamu v Indiji. Leta 2004 je Sveti sedež podelil sinodi sirsko malabarskih škofov polno pravno avtonomijo pri izvolitvi svojih škofov ter glede ustanavljanja in ukinjanja eparhij znotraj lastnega ozemlja. Katoliška Cerkev v Indiji poleg sirsko malabarskega obreda vključuje tudi latinskega in sirsko malankarskega. Veliko sirsko malabarskih duhovnikov danes deluje izven področja Kerale, tudi v škofijah latinskega obreda. Sirsko malabarske skupnosti vernikov se nahajajo tudi na drugih celinah, posebej v Severni Ameriki. 

Izreden porast vernikov v 20. stoletju
V 20. stoletju je sirsko malabarska Cerkev v Indiji doživela izreden porast vernikov. Leta 1876 jih je bilo 200.000, do leta 1931 pa se je njihovo število podvojilo. Leta 1960 se je število povišalo na 1.500.000, ob začetku tretjega tisočetja pa že na skoraj štiri milijone. Med njimi je bilo 28.000 redovnikov, katerim pa lahko prišejemo še 20.000 redovnikov sirsko malabarskega obreda, ki so delovali v skupnostih latinske katoliške Cerkve.








All the contents on this site are copyrighted ©.