2017-08-24 13:13:00

Msgr. Paglia o programu 'PAL-LIFE' in paliativni oskrbi: dejanje dejavne ljubezni


VATIKAN (četrtek, 24. avgust 2017, RV) – Danes v Rimu poteka seminar o skrbi za umirajoče osebe. Gre za delovno skupino, ki jo organizira Papeška akademija za življenje in jo sestavljajo priznani svetovni strokovnjaki s področja razvoja paliativne oskrbe. Poleg pogleda na trenutno situacijo je namen srečanja tudi preučiti ovire pri izvajanju paliativne oskrbe. V svetu lahko le 8% neozdravljivo bolnih oseb računa na paliativno oskrbo, ki more olajšati simptome neozdravljivih bolezni. Več o seminarju je za Radio Vatikan povedal msgr. Vincenzo Paglia, predsednik Papeške akademije za življenje:

'PAL-LIFE', novi program Papeške akademije za življenje
»Začeli smo s programom, ki se imenuje 'PAL-LIFE', z namenom, da bi spodbujali razvoj paliativne oskrbe ter tudi zato, da bi postala bolj znana širši javnosti. Tovrstna oskrba namreč odgovarja na eno izmed glavnih vprašanj naše sodobne družbe: to je, kako spremljati konec življenja. Vemo, da obstajajo dramatične, absurdne bližnjice, kot so evtanazija, pomoč pri samomoru in tako dalje. V resnici paliativna oskrba z veliko preudarnostjo odgovarja na vprašanja, probleme in tudi strahove, s katerimi se vsakdo izmed nas sooča ob smrti ali bolečini. Njeno središče ni zgolj lajšanje bolečin, ampak je veliko več: pomeni skrbeti za bolnika z neozdravljivo boleznijo v zadnjem obdobju življenja. Seminar, ki smo ga organizirali v Rimu, se vključuje v ta kontekst. Profesorica Christina Puchalski s Poljske, ki je strokovnjakinja na tem področju, bo skupaj z nami razmišljala o duhovnem spremljanju v teh trenutkih.«    

Zaradi tehnologije se včasih pozabi na bolnika
V nadaljevanju je msgr. Paglia podrobneje spregovoril o celostnem človeškem vidiku spremljanja umirajočih, katerega sodobna medicina pogosto ne upošteva: »Na žalost gre za kulturo, ki jo podpira tudi prekomerna prisotnost tehnologije. Ne pravim, da ni pomembna, vendar lahko privede do tega, da se pri osredotočenosti na bolezen (ali na enega izmed njenih vidikov) pozabi na bolnika. To je neke vrste vivisekcija, ki vodi samo k temu, da se pozabi človeško dimenzijo dogodka kot je smrt, ki je povezana z življenjem ter z osebo. V tem smislu je duhovna pozornost, ki ni vprašanje tehnologije, v zelo veliko tolažbo bolniku, družini in prijateljem, ki so prisotni v teh zadnjih trenutkih.«

Paliativna oskrba dejanje dejavne ljubezni
Ob koncu pa je predsednik Papeške akademije za življenje še poudaril, da lahko govorimo o paliativni oskrbi kot o dejanju dejavne ljubezni in človečnosti: »Rekel bi, da je, na nek način, najvišji izraz oskrbe. V trenutku največje šibkosti je bolnik obkrožen z ljubeznijo vseh. Naši prijatelji bolniki, predvsem tisti, ki so zelo ali neozdravljivo bolni, potrebujejo, da jih ogrne ljubezen vseh.«








All the contents on this site are copyrighted ©.