VATIKAN (nedelja, 27. avgust 2017, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svete Monike, matere svetega Avguština. In ravno vseh mater se je papež Frančišek spomnil v današnjem tvitu: »Koliko mam kakor sveta Monika danes joče, da bi se njihovi otroci vrnili h Kristusu! Ne izgubite upanja v Božjo milost.«
Monika in nemir ljubezni
Papeževe besede so iz homilije med mašo, ki jo je daroval 28. avgusta 2013, ob začetku
generalnega kapitlja reda avguštincev. Govoril je sicer o Avguštinu, a zaobiti ni
mogel njegove matere Monike, ki je veliko molila in trpela za spreobrnjenje svojega
sina. »Koliko solz je ta sveta žena prelila za spreobrnjenje sina! In koliko
mam tudi danes joče, da bi se njihovi otroci vrnili h Kristusu. Ne izgubite
upanja v Božjo milost,« je spodbudil sveti oče. Monika je bila nemirna ženska
in Bog ji je v izobilju dal tisto, za kar je jokala. Avguštin pa je njen dedič in
je od nje prejel seme nemira. »To je torej nemir ljubezni: vedno brez premora
iskati dobro drugega, ljubljene osebe, s tisto intenzivnostjo, ki pripelje tudi do
solz.« Papež je spomnil na Jezusa, ki joče pred grobom prijatelja Lazarja; na
Petra, ki po se zatajitvi sreča s pogledom, polnim usmiljenja in ljubezni ter bridko
zajoka; na očeta, ki čaka na vrnitev svojega sina in ko je ta še daleč, mu teče naproti;
na Devico Marijo, ki z ljubeznijo spremlja Sina vse do križa.
»Kako pa smo mi in nemir ljubezni? Verjamemo v ljubezen do Boga in drugih? Ali pa smo glede tega nominalisti? Ne na abstrakten način, ne samo z besedami, ampak do konkretnega brata, ki ga srečamo, ki je poleg nas? Se pustimo vznemiriti njihovim potrebam ali ostajamo zaprti vase in v svoje skupnosti, ki je za nas pogosto 'skupnost udobnosti'? »Nemir ljubezni vedno spodbuja, da gremo naproti drugemu, ne da bi čakali, da nam bo drugi prej izrazil svoje potrebe. Nemir ljubezni nam daje dar pastoralne rodovitnosti. Mi pa se moramo vprašati: kako je z mojo pastoralno rodovitnostjo?«
All the contents on this site are copyrighted ©. |