Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Potovanja in obiski

V pripravi na apostolsko potovanje. Medellin in Cartagena: Krščansko življenje, dostojanstvo

Cartagena pričakuje papeža Frančiška v nedeljo. Četrt, kjer se nahaja Trg sv. Frančiška Asiškega - AFP

06/09/2017 13:38

VATIKAN (sreda, 6. september 2017) – V pripravi na apostolsko potovanje papeža Frančiška v Kolumbijo se vsak dan zaustavimo ob posameznih krajih in dogodkih, ki bodo zaznamovali dneve med 6. in 10. septembrom. Po Bogoti in Villavicenciu sta danes na vrsti Medellin in Cartagena, ki ju bo sveti oče obiskal v soboto in nedeljo. Rdeča nit sobotnega dneva bo Krščansko življenje Jezusovih učencev.

Medellin, mesto večne pomladi. Tema: Krščansko življenje Jezusovih učencev
Medellin, ki šteje slabe tri milijone prebivalcev, zaradi tamkajšnjega blagega podnebja imenujejo tudi »mesto večne pomladi«. Čeprav je bil uradno ustanovljen leta 1616, pa so na tem področju že od 5. stoletja pred Kristusom živeli staroselci. V začetku 20. stoletja je mesto doživelo izredno rast in preobrazbo, predvsem zahvaljujoč železnici, pridelavi kave ter bogastvu rudnikov, ki ga obkrožajo. Od prve svetovne vojne naprej je bil Medellin pomemben zaradi tekstilne dejavnosti, danes pa je zelo znan tudi po trgovini z rožami, saj pravijo, da v njem gojijo najlepše orhideje v Kolumbiji. Poleg tega je mesto eden od glavnih kulturnih centrov države ter si je zaradi aktivnega delovanja na akademskem in znanstvenem področju pridobil naslov 'univerzitetno mesto'. Medellin je med apostolskim obiskom leta 1986 obiskal tudi papež Janez Pavel II. Sveto mašo je daroval na letališču Enriqueja Olaya Herrerre, ki so ga zaradi zgodovinske in arhitektonske vrednosti leta 1995 razglasili za državni spomenik. Večinoma ga uporabljajo za notranje lete, površina pa lahko sprejme približno milijon oseb. Na istem prizorišču bo tudi to soboto dopoldan potekala sveta maša na god sv. Petra Klaverja, jezuita, apostola med črnskimi sužnji.

Srečanje z otroki v ustanovi Hogar de San José (Dom sv. Jožefa)
Popoldan bo papež obiskal ustanovo Hogar de San José (Dom sv. Jožefa), ki je namenjena vzgoji in izobraževanju otrok, ki so brez doma ali družine. V njej živi dvesto otrok, starih od tri do petnajst let, ki prejemajo krščansko formacijo, obiskujejo šolo, poskrbljeno pa je tudi za pomoč psihologov in drugih strokovnjakov. Med otroki so tudi žrtve uničujočega oboroženega spopada, ki je prizadel to področje v preteklih letih. Kot je povedal medellinski pomožni škof Botero, si prizadevajo otroke »iztrgati iz nasilja ter jih postaviti v ljubeče okolje, ki je pogoj za njihov celostni razvoj«. Fundacijo Hogar de San José je po oboroženih spopadih leta 1941 v Španiji ustanovila Družba Jezusova, kot pomoč vojnim sirotam in otrokom brez družin. Postopoma se je iz Španije razširila v nekatere latinskoameriške države ter letos obhaja 75-letnico delovanja.

V La Macareni bodo relikvije prve kolumbijske svetnice, Matere Lavre
Zadnje papeževo srečanje v Medellinu pa bo z duhovniki, redovniki in redovnicami, posvečenimi osebami, semeniščniki ter njihovimi družinami. Potekalo bo na prireditvenem prostoru La Macarena, ki so ga zgradili 1945 ter ga v začetku uporabljali za bikoborske prireditve. Leta 2003 so ga spremenili v center, kjer potekajo različni kulturni in družabni dogodki, sprejme pa lahko 14.000 oseb. V soboto bodo med srečanjem na odru navzoče tudi relikvije Matere Lavre (Lavre Montoya), prve kolumbijske svetnice, ki jo je kanoniziral papež Frančišek (12. maja 2013). Med takratno homilijo je o njej povedal, da nas »uči, naj bomo velikodušni do Boga in naj ne živimo vere sami, temveč jo posredujmo naprej, da bomo prinašali veselje evangelija z besedami in pričevanjem življenja v vsako okolje,  v katerem se nahajamo.«

Kdo je bila Mati Lavra?
Laura Montoya je bila ustanoviteljica redovne ustanove misijonark Brezmadežne in sv. Katarine Sienske, ki so bolj poznane kot misijonarke matere Lavre. Med kolumbijsko državljansko vojno so ubili njenega očeta in družini pobrali vse premoženje. Po študiju je želela vstopiti v karmeličanski samostan. V tem času pa je spoznala, v kakšni revščini in odrinjenosti živijo Indijanci, zato se je odločila, da bo samostansko celico zamenjala za kolumbijske hribe, gozdove, da bo tako prinašala evangelij Indijancem in jim pomagala do dostojnejšega življenja. S sosestrami je ob podpori križanega Kristusa in veliki ljubezni do Marije spoštovala človekovo dostojanstvo in božjo poklicanost Indijancev. Zadnjih devet let svojega življenja je preživela na invalidskem vozičku ob neprestanem pisanju in ustnem oznanjevanju žive Cerkve. Umrla je leta 1949, zapustila misijonsko kongregacijo z 90-imi hišami v treh državah ter 467-imi misijonarkami. Danes kongregacija, ki jo je ustanovila, deluje v 19-ih državah Amerike, Afrike in Evrope.

Cartagena: Dostojanstvo osebe in človekove pravice
Zadnje kolumbijsko mesto, ki pričakuje papeža Frančiška, pa je Cartagena, ki leži ob Karibskem morju na severu države in je 650km oddaljena od prestolnice. V času boja za osvoboditev Kolumbije od Španije je imela pomembno vlogo. Čeprav je država razglasila neodvisnost že 11. novembra 1810, pa se je samostojnost dejansko zgodila šele leta 1821, s prihodom vojske venezuelskega revolucionarja Simóna Bolívarja, po 275 letih španske nadvlade. Vse od ustanovitve mesta leta 1533 do neodvisnosti je bila Cartagena eno najpomembnejših ameriških pristanišč.

Blagoslov dveh temeljnih kamnov: brezdomci in Talitha Kum
Tematika, ki bo spremljala nedeljske dogodke, bo Dostojanstvo osebe in človekove pravice. Papež se bo po prihodu v Cartageno najprej odpravil na Trg sv. Frančiška Asiškega, kjer bo blagoslovil temeljni kamen novih hiš za brezdomce in dobrodelne ustanove Talitha Kum. Gre za mednarodno mrežo redovnic in redovnikov, ki pomagajo žrtvam trgovine z ljudmi. Ustanovljena je bila leta 2009 v sodelovanju med Mednarodno zvezo višjih redovnih predstojnic (UISG) ter Mednarodno zvezo višjih redovnih predstojnikov (USG). Vanjo so vključene posvečene osebe, ki si v 70 državah prizadevajo v boju proti trgovini z ljudmi, izkoriščanju oseb ter prostituciji.

Cerkev in samostan sv. Petra Klaverja
S Trga sv. Frančiška bo papež odšel do cerkve in samostana sv. Petra Klaverja. Po izgonu jezuitov leta 1767 sta bili zgradbi zaupani Bolniškemu redu sv. Janeza od Boga. Samostan je z leti postal najprej bolnišnica, nato pa vojašnica, vse do leta 1888, ko je msgr. Biffi, tedanji škof Cartagene, uspel ponovno pridobiti in obnoviti celoten kompleks. Od tedaj je cerkev posvečena španskemu misijonarju jezuitu Petru Klaverju, ki ga je istega leta za svetnika razglasil papež Leon XIII. Njegove relikvije so v oltarju v cerkvi. Ob vrnitvi jezuitov v Kolumbijo leta 1989 sta bili stavbi ponovno zaupani Družbi Jezusovi. V želji, da bi ohranili dediščino Petra Klaverja, so samostan spremenili v muzej, svetnikovo sobo pa v majhno kapelo. Danes muzej hrani tudi pomemebne arheološke najdbe s predmeti predkolumbijske, kolonialne in  afroameriške umetnosti.  

Sv. Peter Klaver: Suženj zamorskih sužnjev
Peter Klaver se je rodil v Kataloniji v Španiji leta 1580 kot sin globoko verne kmečke družine. Srednjo šolo je končal v Barceloni, noviciat v Tarragoni. Za njegov misijonski poklic je bilo posebej odločilno, da so ga po noviciatu poslali študirat filozofijo v novi kolegij na Mallorci. Tam je sveti vratar Alfonz Rodriguez s svojim globokim duhovnim življenjem izredno vplival na duhovno rast Petra Klaverja in ga pridobil za misijone med črnci v Južni Ameriki.

Na lastno prošnjo so predstojniki poslali Petra v pristanišče Cartagena, kjer so izkrcavali v Afriki polovljene črnske sužnje. V Cartageni je Peter prejel mašniško posvečenje in bil takoj dodeljen pastorali črnskih sužnjev. To službo je opravljal 40 let, vse do smrti. Pri slovesnih redovnih zaobljubah je k štirim dodal še svojo obljubo: »Petrus Claver, Aethiopum semper servus« (Peter Klaver, vedno suženj Etiopcev). Takrat so namreč vse črnce imenovali Etiopce.

Od 16. stoletja dalje je cvetela trgovina z afriškimi sužnji. Na dolgih poteh z ladjami, ki so trajali od Afrike do Južne Amerike po več mesecev, so postali izčrpani, saj so z njimi grdo ravnali. Povsem drugače jih je sprejemal na ladjah v Cartageni Peter Klaver. Prišel je k njim kot oče in poskrbel kolikor je mogel za olajšanje njihovega žalostnega stanja. Posebej se je zavzemal za bolnike. Hkrati s telesnim okrepčilom je skrbel za duhovno tolažbo. Govoril jim je o večnih resnicah in jih pripravljal na krst. Ko so ga vprašali, koliko črncev je krstil, je odgovoril: »Tristo tisoč in morda še kakega več!« Če so iztovorjene sužnje odvedli v taborišča, je šel Peter z njimi in jim s pomočjo svetopisemskih slik razlagal katehezo ter jih pripravljal na prejem svetih zakramentov. Posebno ljubezen je kazal bolnikom, gobavcem in jetnikom. Črnce je iskal tudi po vaseh v njihovih bornih kočah in  vodil 'misijone'. Leta 1650 je stregel kužnim bolnikom in pri tem sam zbolel. Po letu 1561 je začel vidno pešati in je veliko trpel, zato se je moral odreči apostolski dejavnosti. V hudih bolečinah je kakor ohromel ležal na postelji ter sebe daroval kot žrtev za črnce. Umrl je 8. septembra 1654. Za blaženega je bil razglašen leta 1850, za svetnika pa 38 let kasneje 7. julija 1896 ga je papež Leon XIII. imenoval za zavetnika vseh črnskih misijonov.      

 

06/09/2017 13:38