Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Potovanja in obiski

Papež kolumbijskim oblastem: Pri izgradnji družbe so potrebni vsi

Papež Frančišek in kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos Calderon - AP

07/09/2017 16:42

BOGOTA (četrtek, 7. september 2017, RV) – Začelo se je 20. apostolsko potovanje papeža Frančiška v Kolumbijo. Sveti oče je na bogotskem letališču pristal včeraj ob 23.30 po dvanajst in pol urnem letu. Današnji dan je začel z vljudnostnim obiskom pri kolumbijskem predsedniku Calderonu ter s srečanjem s predstavniki oblasti. Okoli 750 predstavnikov kolumbijskih političnih in verskih oblasti, diplomatskega zbora, podjetnikov ter predstavnikov civilne družbe in kulture se je zbralo na trgu pred predsedniško palačo. Papež je v govoru Kolumbijo označil za bogato državo, z naklonjenostjo spregovoril o njenem prizadevanju za dosego miru ter opozoril na revne sloje kolumbijske družbe.

Vera in upanje
Kot je povedal na začetku govora, v Kolumbijo prihaja po sledeh svojih predhodnikov, bl. Pavla VI. in sv. Janeza Pavla II. In kakor njiju, tudi njega spodbuja želja, da bi s svojimi »brati Kolumbijci« podelil dar vere, ki se je zelo močno ukoreninila v tej deželi, ter upanje, ki utripa v srcu vseh. »Samo tako, z vero in upanjem, se lahko presežejo številni izzivi na poti in se lahko gradi dežela, ki je država in dom za vse Kolumbijce,« je zatrdil. Nadaljeval je, da je Kolumbija na mnoge načine blagoslovljena država, pri čemer je izpostavil naravno raznolikost in kulturo. »Kar pa je najpomembnejše, Kolumbija je bogata zaradi človeške vrednosti svojih ljudi, moških in žensk, ki imajo gostoljubnega in dobrega duha; oseb, ki so vztrajne in pogumne pri premagovanju ovir.«

Delo za mir zahteva stalno zavzetost vseh
Frančišek je z naklonjenostjo izpostavil prizadevanja zadnjih desetletij, ki so pripeljala do konca oboroženega nasilja in našla poti sprave. Velik napredek je zagotovo bil narejen v zadnjem letu. Koraki naprej spodbujajo upanje, v prepričanju, da je iskanje miru vedno odprto delo, je naloga, ki ne daje zatišja in ki zahteva zavzetost vseh. Je delo, pri katerem se ne sme zmanjšati truda za izgradnjo narodne edinosti, kljub oviram, razlikam in različnim pristopom k dosegi mirnega sobivanja; vztrajati v boju za širjenje kulture srečanja, ki v središče vsakega političnega, družbenega in ekonomskega delovanja postavlja človeško osebo, njeno najvišje dostojanstvo in spoštovanje skupnega dobrega. Papež je izpostavil, da je treba bežati pred vsako skušnjavo po maščevanju in iskanju samosvojih in kratkotrajnih interesov. »Koliko težja je pot, ki vodi k miru in dogovoru, toliko več truda moramo vložiti v priznanje drugega, ozdraviti rane in zgraditi mostove, v sklepanje vezi in medsebojno pomoč,« je zatrdil.

Potrebni so pravični zakoni
Geslo Kolumbije je Svoboda in red. Ti dve besedi vsebujeta ves nauk. Svoboda državljanov mora biti spoštovana, zaščiteni pa morajo biti s stabilnim redom. Ne zakon najmočnejšega, ampak moč zakona, ki je sprejet s strani vseh, mora urejati mirno sobivanje. »Potrebni so pravični zakoni, ki lahko zagotovijo ubranost in pomagajo presegati konflikte, ki so desetletja uničevali ta narod,« je dejal papež, »zakoni, ki ne nastanejo zaradi pragmatičnih zahtev po ureditvi družbe, temveč iz želje, da bi razrešili strukturne vzroke revščine, ki povzročajo izključevanje in nasilje. Samo tako se ozdravi bolezen, ki družbo dela slabotno in nevredno ter jo vedno pušča na pragu novih kriz. Ne pozabimo, da je nepravičnost izvir družbenih nepravilnosti.«

Za izgrajevanje družbe so potrebni vsi
Papež Frančišek je zbrane spodbudil, naj se ozrejo k vsem tistim, ki so družbeno izključeni, ki se ne prištevajo k večini ter so nekje zadaj in za vogalom. »Vsi smo potrebni za ustvarjanje in oblikovanje družbe. Ta se ne vzpostavlja samo z nekaterimi, ki imajo 'čisto kri', ampak z vsemi. V tem sta veličina in lepota neke države: da so vsi sprejeti in vsi pomembni. V različnosti je bogastvo.« Izpostavil je različne etnije in prebivalce najbolj oddaljenih predelov; najšibkejše, ki so izkoriščani in trpinčeni; tiste, ki nimajo glasu, ker so zanj bili prikrajšani, ali pa so ga imeli, a se jim ga ni priznalo. »Poglejmo tudi ženske, njihov prispevek, njihov talent, njihovo 'materinstvo' pri različnih nalogah. Kolumbija potrebuje vse, da bi se lahko z upanjem odprla za prihodnost.«

Lepo vas prosim, poslušajte revne
Cerkev, zvesta svojemu poslanstvu, se zavzema za mir, pravičnost in skupno dobro. Zaveda se, da evangeljska načela predstavljajo pomembno razsežnost kolumbijskega družbenega tkiva in lahko zato veliko prispevajo k rasti države. Predvsem spoštovanje človeškega življenja, še posebej najšibkejšega in nezaščitenega, je vogelni kamen pri izgrajevanju družbe brez nasilja. Papež je prav tako izpostavil »družbeno pomembnost družine«, ki si jo je Bog zamislil kot sad zakonske ljubezni, kjer se uči skupaj živeti v različnosti in pripadati drugim. »Lepo vas prosim,« se je obrnil na zbrane, »poslušajte revne, tiste, ki trpijo. Glejte jih v oči in pustite, da vas v vsakem trenutku nagovorijo njihovi od bolečine razbrazdani obrazi in njihove proseče roke. Od njih se učijo pristne lekcije o življenju, človeštvu, dostojanstvu. Kajti oni, ki ječijo v verigah, razumejo besede njega, ki je umrl na križu.«

Želel sem priti sem, da bi vam povedal, da niste sami
Po papeževih besedah imajo predstavniki kolumbijskih oblasti pred sabo »lepo in plemenito poslanstvo, ki je obenem težka naloga«. Pri tem je spomnil na kolumbijskega Nobelovega nagrajenca Gabriela Garcio Marqueza, ki je ob podelitvi nagrade spregovoril o zmagi življenja nad smrtjo. Po Marquezovih besedah je mogoča »nova in neustavljiva utopija življenja, kjer nihče ne more za druge zahtevati, na kakšen način umreti, kjer je ljubezen gotovost in je sreča mogoča, kjer rodovi, obsojeni na sto let samote, imajo na koncu in za vedno še eno priložnost na zemlji«.

Veliko časa je preteklo v sovraštvu in maščevanju, je ob koncu dejal sveti oče. Osamljenost zaradi tega, ker je eden proti drugemu, se šteje že v desetletjih. Ne želimo, da kakršno koli nasilje omeji ali odstrani eno samo življenje. »Želel sem priti sem, da bi vam povedal, da niste sami, da nas je mnogo, ki vas želimo spremljati pri tem koraku; to potovanje želi biti spodbuda za vas, prispevek, ki bi nekoliko zgladil pot proti spravi in miru,« je še zatrdil papež Frančišek.

07/09/2017 16:42