Papež japonskim škofom: Biti sol. Biti luč

VATIKAN (ponedeljek, 18. september 2017, RV) – Prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, kardinal Fernando Filoni, je včeraj začel pastoralni obisk na Japonskem. Ob tej priložnosti je papež Frančišek poslal pismo japonskim škofom in jih spodbudil k pogumnemu spoprijemanju z izzivi današnje družbe. Cerkev na Japonskem naj zato neprestano obnavlja odločitev za Jezusovo poslanstvo ter vedno ostaja sol in luč.

Cerkev je misijonarska
Papež spomni na dolgo vrsto mučencev in izpovedovalcev vere, ki jim je ne glede na narodnost, jezik, družbeni razred in starost bila skupna globoka ljubezen do Božjega Sina. Odpovedali so se svojemu družbenemu statusu ali drugim pogojem svojega družbenega položaja, da bi si na koncu prislužili Kristusa. Frančišek se japonskim škofom zahvali, da nadaljujejo delo evangelizacije in še posebej skrbijo za najšibkejše, podpirajo integracijo vernikov v skupnosti ter si prizadevajo za kulturno promocijo, medverski dialog in skrb za stvarstvo. Spregovori o misijonarskem prizadevanju Cerkve na Japonskem in navede misel iz ene katehez: »Če je Cerkev rojena kot katoliška, torej univerzalna, to pomeni, da je rojena 'v izhodu', da je rojena kot misijonarska« (Splošna avdienca, 17. september 2014). Papež nadaljuje, da jih ljubezen do Kristusa spodbuja k darovanju življenja za evangelij. »Ta dinamizem umre, če izgubimo misijonarsko navdušenost. Zato se življenje krepi s darovanjem in slabi v izoliranju in udobnosti. Tisti, ki najbolj izkoriščajo življenjske priložnosti, zapuščajo varno obalo in se navdušijo za poslanstvo sporočanja življenja drugim.«

Biti sol in luč
Sveti oče se zaustavi pri Jezusovih besedah iz govora na gori: »Vi ste sol zemlje. Vi ste luč sveta.« Sol in luč sta namenjena služenju. Cerkev kot sol ima nalogo, da varuje pred pokvarjenostjo in daje okus; kot luč preprečuje mraku, da bi prevladal, in tako zagotavlja jasen pogled na realnost in konec življenja. Te besede, kot izpostavi papež, so prav tako »močan poziv k zvestobi in avtentičnosti: nujno je, da sol zares daje okus in da luč premaga mrak.« Nebeško kraljestvo je predstavljeno z malo kvasa in z malim semenom. »Ta simbolizem dobro ponazarja sedanjo situacijo Cerkve v japonskem kontekstu. Tej je Jezus zaupal pomembno duhovno in moralno poslanstvo.« Papež se zaveda, da obstajajo težave zaradi pomanjkanja duhovnikov, posvečenih oseb in omejenim sodelovanjem vernikov laikov. A po njegovih besedah pomanjkanje delavcev ne more zmanjšati evangelizacijskega dela, ampak je priložnost, da se jih neutrudno išče.

Spoprijeti se z izzivi
Izzivi, ki jih današnja stvarnost postavlja pred japonske škofe, ne morejo biti razlog za vdajo, še manj za paralizirani dialog, četudi nekatere problematične situacije vzbujajo nemalo zaskrbljenosti. Frančišek kot primere navede visoko stopnjo ločitev, samomore (tudi med mladimi), osebe, ki se odločijo za življenje, v celoti umaknjeno iz družbenega življenja (hikikomori), verski in duhovni formalizem, moralni relativizem, verska brezbrižnost, obsedenost z delom in zaslužkom. Tudi družba, ki ima velik ekonomski razvoj, ustvarja reveže, izobčene, izključene. Papež pri tem ne misli samo na materialno raven, ampak tudi na duhovno in moralno. V takšnem kontekstu je nujno, da »Cerkev na Japonskem neprestano obnavlja odločitev za Jezusovo poslanstvo in da je sol in luč«. »Pristna evangelizacijska moč vaše Cerkve, ki izvira tudi iz tega, da je bila Cerkev mučencev in izpovedovalcev vere, je velika dobrina, ki jo je treba varovati in razvijati,« poudarja sveti oče.

Formacija duhovnikov in posvečenih
V tej povezavi izpostavi pomen trdne in celostne formacije duhovnikov in posvečenih, ki je še posebej nujna danes, predvsem zaradi širjenja »kulture provizoričnega«. Takšna miselnost predvsem mlade vodi v prepričanje, da ni mogoče zares ljubiti, da ne obstaja nič stabilnega in da je vse, vključno z ljubeznijo, odvisno od okoliščin in zahtev čustev. Zato je pri duhovniški in redovniški formaciji pomembno, da se tistim, ki se podajo na to pot, pomaga temeljito razumeti in doživeti značilnosti ljubezni, ki jo uči Jezus, ki je zastonjska in vodi v žrtvovanje samega sebe, ki je usmiljeno odpuščanje. »Ta izkušnja nas dela zmožne, da gremo proti toku in zaupamo v Gospoda, ki ne razočara. To je pričevanje, po katerem japonsko družbo zelo žeja.«

Cerkvena gibanja
Papež Frančišek še spregovori o cerkvenih gibanjih, odobrenih s strani apostolskega sedeža. Z njihovim zagonom na področju evangelizacije in pričevanja, so lahko v veliko pomoč pri pastorali in missio ad gentes. V zadnjih desetletjih je namreč Sveti Duh v Cerkvi prebudil in še vedno prebuja moške in ženske, ki s svojih sodelovanjem želijo poživiti svet, v katerem delujejo, pri čemer neredko vključujejo duhovnike in posvečene osebe, ki so prav tako člani tistega ljudstva, ki ga Bog kliče, naj v polnosti živi svojo misijonarskost. Te stvarnosti po papeževih besedah prispevajo k delu evangelizacije. Škofje pa so poklicani karizme prepoznati in jih spremljati, da bi gibanja tako postala del pastoralne integracije.