Papež sprejel v avdienco člane italijanske parlamentarne protimafijske komisije

VATIKAN (četrtek, 21. september 2017, RV) – »Svojo misel namenjam vsem tistim, ki so v Italiji s svojim življenjem plačali boj proti mafijam. Predvsem naj spomnim na tri sodnike: Božjega služabnika Rosaria Livantina, ubitega 21. septembra 1990; Giovannia Falconea in Paola Borsellina, ki sta bila skupaj s spremljevalci ubita pred 25. leti.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor poslancem in senatorjem članom parlamentarne protimafijske komisije.

»Ko sem se pripravljal na to srečanje, so mi prišli v spomin nekateri evangeljski prizori, v katerih je mogoče brez večjega napora prepoznati znamenja moralne krize, ki je danes zajela tako osebe kot institucije. Resnica Jezusovih besed ostaja vedno aktualna: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, zavist, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka« (Mr 7,20-23).

Izhodišče je vedno človekovo srce, njegovi odnosi, njegove navezanosti. Nikoli ne bomo dovolj čuječi nad tem prepadom, kjer je oseba izpostavljena skušnjavam preračunljivosti, prevare in kraje, ki so postale še bolj nevarne, odkar se jih ne postavlja več pod vprašaj. Ko se zapremo v samozadostnost, z lahkoto pridemo do samovšečnosti in domišljavosti, da smo norma o vsem in za vse. Znamenje tega je tudi izkrivljena politika, ki se uklanja posameznim interesom in nejasnim dogovorom. Tako se pride do tega, da se zaduši poziv vesti, banalizira zlo, pomeša resnico z lažjo in se začne izkoriščati svojo sprejeto vlogo javne odgovornosti.

Pristna politika, tista, ki jo priznamo kot odlično obliko dejavne ljubezni, deluje tako, da zagotavlja upanje za prihodnost in pospešuje dostojanstvo vsakega. Zaradi tega tudi čuti boj proti mafijam kot eno svojih prioritet, saj le te kradejo skupno dobro, odvzemajo upanje in dostojanstvo človeškim osebam.

Prav zaradi tega postane odločilno upiranje z vsemi sredstvi korupciji, ki z zaničevanjem skupnega interesa postaja rodovitna tla, kjer mafije poženejo korenine in se začno razvijati. Korupcija pa vedno najde način samo opravičevanja tako, da to predstavi kot 'normalno', kot rešitev tistega, ki je 'prebrisan', kot pot po kateri hoditi za dosego lastnih ciljev. Njena narava je kužna in zajedavska, saj se ne hrani s tem, kar dobrega proizvede, temveč kar odvzema in krade. Je strupena korenina, ki kvari zdravo konkurenco in odbija vlaganja. V bistvu je 'habitus'  (življenjsko okolje) zgrajeno na malikovanju denarja in spreminjanja dostojanstva človeške osebe v potrošno blago. Zato se je potrebno tudi z njo odločno boriti s sredstvi, ki niso nič manj ostra kot so v boju proti mafijam.«

»Spodbujam vas torej, dragi bratje in sestre, peljite naprej z vso zavzetostjo in čutom dolžnosti nalogo, ki vam je zaupana za dobro vseh, zato nad vas kličem Božji blagoslov. Naj vas pri tem podpira gotovost, da vas spremlja On, ki je bogat z usmiljenjem ter naj vas zavest, da On ne prenaša nasilja, naredi za neutrudljive delavce za pravičnost. Hvala«