VATIKAN (sobota, 23. september 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre,
z veseljem vas sprejemam ob priložnosti vašega generalnega kapitlja. Vsakemu od vas
se zahvaljujem za ta obisk. Naj začnem pri vrhovnem opatu, ki je kot predstavnik vseh
orisal namen in cilje vašega zasedanja.« S temi besedami je papež
Frančišek nagovoril okoli 230 menihov in menihinj reda trapistov (Ordo Cisterciensium
Strictioris Observantiae - OSCO), ki so se zbrali v Rimu na njihovem generalnem
kapitlju. »Po vas pošiljam prisrčen pozdrav vašim sobratom in sosestram po vaših samostanih
razširjenih v različnih deželah. S srcem in razumom vstopam v vaše tihe križne hodnike,
iz katerih se dviga nenehna molitev za Cerkev in za svet. Gospodu se zahvaljujem za
nenadomestljivo navzočnost meniških skupnosti, ki predstavljajo duhovno bogastvo in
nenehen poziv za iskanje predvsem 'stvari, ki so tam zgoraj', da bi v pravi meri živeli
zemeljsko resničnost.«
V teh dneh premišljevanja ter izmenjave izkušenj ste poklicani izluščiti cilje ter poti, da boste vedno bolj pristno živeli svojo poklicanost in posvečenost in pri tem upoštevali zahteve sedanjega časa, saj ste s tem priče vztrajne molitve, zmernosti in enosti v dejavni ljubezni.
Vztrajna molitev
Za vaše kontemplativno življenje je značilna vztrajna molitev kot izraz vaše ljubezni
do Boga in kot odsev ljubezni, ki objema vse človeštvo. Ko sledite zgledu sv. Benedikta,
vi ne postavljate ničesar proti Opus Dei (Božjemu delu). Zato vas spodbujam, da daste
velik pomen premišljevanju Božje Besede, še posebej preko lectio divina,
ki je vir molitve in šola kontemplacije. Biti kontemplativen zahteva zvesto in vztrajno
pot, da s tem postanete možje in žene molitve, ki so vedno bolj prežeti z ljubeznijo
do Gospoda in preoblikovani v njegove prijatelje. Gre za to, da niste 'profesionalci'
v negativnem smislu, temveč zaljubljeni v molitev in ste tako zvesti zunanjim dejavnostim
in pravilom, ki urejajo in določajo njihov potek, ne zato, ker bi to bil cilj, ampak
kot sredstvo za napredovanje v osebnem odnosu z Bogom. Tako postajate učitelji in
pričevalci, ki Njemu darujejo hvalno daritev ter prosijo za potrebe in zveličanje
ljudi. S tem pa so vaši samostani še naprej izredni kraji, kjer je možno najti resničen
mir in pristno srečo, ki ju samo Bog, naše varno zatočišče, lahko podari.
Zmernost
Že od vsega začetka je za trapiste značilna zmernost, saj so prepričani, da je to
prava pomoč za osredotočenje na bistveno in je s tem lažje doseči veselje ob poročnem
srečanju s Kristusom. Ta element duhovne in bivanjske preprostosti ohranja svojo pričevalno
vrednost tudi v današnjem kulturnem kontekstu, ki preveč pogosto vodi v željo po bežnih
dobrinah in navideznih umetnih rajih.
Tak način življenja spodbuja tako vaše notranje odnose v samostanu, kakor tudi tiste navzven. Vi ne živite kot puščavniki v skupnosti, temveč kot menihi v tej posebni puščavi. Bog se razodeva tako v vaši osebni osamljenosti kot v vaši solidarnosti, ki vas povezuje s člani skupnosti. Sami ste in ločeni od sveta, da bi napredovali na poti domačnosti z Bogom, istočasno pa ste poklicani, da omogočite to duhovno izkušnjo spoznati in jo podeliti z drugimi brati in sestrami, v nenehnem ravnotežju med osebno kontemplacijo, povezanostjo z bogoslužjem Cerkve ter sprejemom tistih, ki iščejo trenutke tišine za vstop v izkušnjo življenja z Bogom. Vaš red je, kakor vsaka ustanova posvečenega življenja, dar, ki ga je Bog dal Cerkvi, zato je potrebno, da je dobro vključen v občestveno razsežnost Cerkve. Spodbujam vas, da boste za vse usposobljene priče iskanja Boga, šola molitve in šola dejavne ljubezni.
'Enost v dejavni ljubezni'
'Listina dejavne ljubezni', je dokument potrjen od Cekrve, ki določa način vaše poklicanosti
tako kot je potrebno, določa bistvene značilnosti generalnega kapitlja, ki naj bi
bil znotraj ustanove znamenje 'enosti v dejavni ljubezni'. Ta 'enost v dejavni ljubezni'
je vzorec za vsako redovno družino, ki je poklicana bolj od blizu hoditi za Kristusom
tudi v razsežnosti skupnostnega življenja in se izraža v resničnem in prisrčnem ozračju
po vaših posameznih meniških skupnostih, kot je to v besedah psalma: »Glejte, kako
je dobro in kako prijetno, če bratje prebivajo skupaj!« (Ps 133,1). Glede tega je
vedno aktualno povabilo sv. Benedikta: »Naj se nikogar ne vznemirja ali razžalosti
v Božji hiši.«
'Enost v dejavni ljubezni' se izraža tudi v zvestobi duhovni dediščini, torej identiteti vašega reda. Glede tega je generalni kapitelj ugodna priložnost v ozračju dialoga in medsebojnega poslušanja za obnovitev namenov v iskanju Božje volje. Spodbujam vas, da se z vso jasnostjo in resnico vprašate o kvaliteti pričevanja vašega življenja, o dinamični zvestobi karizmi, o tem, kako se to živi po vaših meniških skupnostih in kako to živijo posamezni menihi in menihinje. Ohranjanje karizme je pravzaprav ena bistvenih odgovornosti generalnega kapitlja in je življenjska izkušnja sedanjosti, postavljena med blagim spominom na preteklost in upanja polnim pogledom na prihodnost.
Skozi zgodovino pozna vaš red tako obdobja milosti kot trenutke težav. Vendar pa je klub vsemu vedno ohranil zvestobo hoji za Kristusom, ker je imel pred sabo namen: Božjo slavo in dobrobit ljudi. V sledeh tega vašega duhovnega izročila lahko prebirate sedanje stanje reda v vseh njegovih ozadjih svetlobe in senc ter v novosti Svetega Duha s pogumom izluščite nove možnosti in priložnosti za pričevanje vaše karizme v današnji Cerkvi in družbi.
Želim vam, da bo to pričevanje še bolj zgovorno zaradi vedno bolj organskega usklajevanja med različnimi vejami reda.
Devica Marija, Božja Mati in mati Cerkve, zgled vsakega posvečenega življenja, naj s svojo materinsko priprošnjo spremlja delo kapitlja ter pot reda. S temi željami, medtem ko vas prosim, da molite zame, vam podeljujem apostolski blagoslov in ga razširjam na vse menihe in menihinje po vaših skupnostih.
All the contents on this site are copyrighted ©. |