Papež v Bologni najprej nagovoril migrante

BOLOGNA (nedelja, 1. oktober 2017, RV) – V Bologni se je papež Frančišek najprej želel srečati z migranti, ki se nahajajo v tamkajšnjem regionalnem sprejemnem centru. Imenoval jih je »bojevniki upanja« ter jih pozval, naj so odprti za kulturo tega mesta in pripravljeni hoditi po poti, ki jim jo kažejo zakoni te države.

Brez usmiljenja drugi ostaja tujec
Sveti oče je izpostavil, da brez usmiljenja na drugega ne moremo gledati kot na bližnjega: »Mnogi vas ne poznajo in se vas bojijo. Zato mislijo, da imajo pravico obsojati in ravnati ostro in hladno, pri tem pa verjamejo, da vidijo dobro. A to ni res. Dobro se vidi samo v bližini, ki daje usmiljenje. Brez slednje drugi ostaja tujec, celo sovražnik, in ne more postati moj bližnji.« Od daleč lahko pravimo in mislimo kar koli, kot se to dogaja, ko se pišejo strašne in žaljive stvari na internetu. »Če drugega gledamo brez usmiljenja, se ne zavedamo njegovega trpljenja in njegovih problemov.« Frančišek se je zahvalil ustanovam in vsem prostovoljcem za pozornost in skrb, ki jo nudijo migrantom. »V vas, kakor v vsakem tujcu, ki trka na naša vrata, vidim Jezusa Kristusa, ki se poistoveti s tujcem vsake dobe in vsakega položaja, sprejetega ali zavrnjenega,« je papež dejal okoli tisoč zbranim migrantom.

Integracija se začne s poznavanjem drugega
Nadaljeval je, da pojav migracije zahteva vizijo, veliko odločenosti v upravljanju, inteligentnost, jasne mehanizme in strukture, ki ne bodo dovolili izkrivljanja ali izkoriščanja. Izpostavil je nujnost, da večina držav sprejme programe podpore za sprejemanje migrantov ter odpre humanitarne koridorje za begunce v najtežjih situacijah, da bi se tako izognili nevzdržnemu čakanju in izgubi časa. »Integracija se začne s poznavanjem. Stik z drugim vodi v odkritje 'skrivnosti', ki jo vsak nosi s sabo, in tudi daru, ki ga predstavlja; vodi v odprtost do drugega, da bi sprejeli veljavne vidike ter se tako učili imeti ga radi, da bi premagali strah in mu pomagali vključiti se v novo skupnost, ki ga sprejema,« je izpostavil Frančišek. Še posebej mladoletniki potrebujejo nežnost in imajo pravico do zaščite, ki obsega programe začasnega varstva.

Ste bojevniki upanja
»Prihajam med vas, ker želim v svojih očeh nositi vaše oči, v svojem srcu nositi vaše srce. S sabo želim odnesti vaše obraze, ki prosijo, da se jih spominja, se jim pomaga, da se jih 'posvoji', kajti v globini iščete nekoga, ki bo stavil na vas, ki vam bo zaupal, ki vam bo pomagal najti prihodnost, zaradi katere ste z upanjem prišli vse do sem. Ste 'bojevniki upanja',« je dejal migrantom in spomnil, da marsikdo ni prispel, ker ga je požrla puščava ali morje. Ljudje se jih ne spominjajo, a Bog pozna njihovo ime in jih sprejema. Papež Frančišek je nagovor prekinil s povabilom k tihi molitvi in spominu, namenjenima ravno njim.

Upanje naj ne postane razočaranje ali obup, zahvaljujoč mnogim, ki migrantom pomagajo, da ga ne bi izgubili. »V svojem srcu želim nositi vaš strah, težave, nevarnosti, negotovosti, osebe, ki  jih ljubite, ki so vam drage in zaradi katerih ste se napotili iskat prihodnost. Da vas bomo nosili v očeh in srcu nam bo pomagalo še bolj prizadevati si za mesto, ki sprejema in ustvarja priložnosti za vse. Zato vas pozivam,« je papež dejal migrantom, »da ste odprti za kulturo tega mesta, pripravljeni hoditi po poti, ki vam jo kažejo zakoni te države.«

Nekdo je našel novega brata
Cerkev je mati, ki ne dela razlike in ki ljubi vsakega človeka kot Božjega otroka, kot njegovo podobo. Bologna je mesto, ki je vedno bilo znano po sprejemanju. Papež je spomnil na mnoge izkušnje solidarnosti in gostoljubnosti, ki so navzoče v župnijah in drugih verskih stvarnostih, v mnogih družinah in različnih družbenih skupnostih. »Nekdo je našel novega brata, ki mu lahko pomaga, ali otroka, ki ga vzgaja. Nekdo je našel nove starše, ki želijo skupaj z njim boljšo prihodnost. Kako bi želel, da bi se te izkušnje, dostopne vsem, pomnožile! Mesto naj se ne boji razdeliti pet hlebov kruha in dve ribi: Božja previdnost bo posredovala in vsi bodo siti.«

Da bi tudi vaša imena bila zapisana
Bologna je bila prvo evropsko mesto, ki je služabnike osvobodilo suženjstva. Bilo je okoli leta 750. Bilo jih je natanko 5855, kar je veliko. A Bologna se ni bala. Odkupila jih je skupnost, torej mesto. Morda so to storili tudi zaradi ekonomskih razlogov, kajti svoboda pomaga vsem in koristi vsem. Niso se bali sprejeti tistih, ki so jih do takrat imenovali 'ne-osebe', in jih priznati kot človeška bitja. V knjigo so zapisali ime vsakega od njih. »Kako bi si želel, da bi tudi vaša imena bila zapisana in bi se jih spominjalo, da bi tako kot takrat skupaj našli skupno prihodnost,« je še dejal papež Frančišek.