Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Kateheze

Papeževa kateheza: Misijonarji upanja s 'koščkom nebes' več nad glavo

Papež Frančišek pozdravlja vernike na Trgu sv. Petra - ANSA

04/10/2017 12:50

VATIKAN (sreda, 4. oktober 2017, RV) – Sveti oče je med današnjo splošno avdienco govoril o kristjanih kot misijonarjih upanja. Mesec oktober je namreč na poseben način posvečen ravno misijonstvu, danes pa prav tako obhajamo praznik sv. Frančiška Asiškega, ki je po papeževih besedah »veliki misijonar upanja«. Jezusovo vstajenje spremeni kristjane, da zmorejo ljubiti, ko ni razlogov za ljubezen, da zmorejo upati, ko vse govori proti upanju. Obstaja namreč nek 'več', ki biva v krščanskem življenju in ki ni navaden optimizem. Je kakor da bi verniki bili osebe z enim 'koščkom nebes' več nad glavo.

Kristjan ni prerok nesreče
»Kristjan ni nek prerok nesreče,« je papež dejal na začetku kateheze. Bistvo njegovega oznanila je ravno nasprotno: je Jezus, ki je umrl iz ljubezni in ki ga je Bog obudil na velikonočno jutro. To je bistvo krščanske vere. Če bi se evangeliji ustavili pri Jezusovem pokopu, bi se zgodbo tega preroka dodalo k mnogim drugim biografijam junaških osebnosti, ki so življenje dali za ideal. Evangelij bi v tem primeru bil spodbudna in tolažilna knjiga, a ne bi oznanjal upanja. Papež je izpostavil, da se evangeliji ne zaključijo z velikim petkom, ampak grejo onkraj. Poudaril je, da ravno ta dodatni odlomek spremeni naša življenja. Jezusovi učenci so tisto soboto, po njegovem križanju, bili popolnoma na tleh. Tisti okrogli kamen na vhodu v grob je prav tako zaprl tri leta njihovega navdušenega življenja z učiteljem iz Nazareta. Zdelo se je, da je vsega konec. In nekateri, razočarani in prestrašeni, so že zapuščali Jeruzalem.

Jezusovo vstajenje vse spremeni
»A Jezus vstane od mrtvih,« je nadaljeval papež. »Ta nepričakovani dogodek učencem spremeni in preobrne misli in srce.« Kajti Jezus ne vstane samo zase, kakor da bi njegovo ponovno rojstvo bilo izključna pravica, ki se je je treba ljubosumno oklepati. Če se je povzpel k Očetu, je to bilo zato, ker je hotel, da bi njegovega vstajenja bil deležen vsak človek in bi se povzdignila vsaka stvaritev. Na binkoštni dan so učenci spremenjeni zaradi Svetega Duha. Ne bodo  imeli samo lepe novice, da jo lahko ponesejo vsem, ampak bodo tudi oni sami drugačni kot prej, kakor prerojeni v novo življenje. Papež je dejal: »Jezusovo vstajenje nas spremeni z močjo Svetega Duha. Jezus je živ, živ je med nami in ima moč, da nas spremeni.«

S koščkom nebes nad glavo
Kako lepo je vedeti, da niso oznanjevalci Jezusovega vstajenja samo z besedami, ampak z dejanji in življenjskim pričevanjem! Jezus noče učencev, ki znajo samo ponavljati na pamet naučene formule, je dejal Frančišek in izpostavil: »Želi pričevalce: osebe, ki ponujajo upanje z načinom, kako sprejemajo, se smejijo, ljubijo. Predvsem kako ljubijo: kajti moč vstajenja naredi kristjane sposobne ljubiti tudi kadar se zdi, da so se izgubili razlogi za ljubezen. Obstaja nek 'več', ki biva v krščanskem življenju in ki ga ni mogoče preprosto pojasniti z močjo duha ali večjim optimizmom. Je kakor da bi verniki bili osebe s 'koščkom nebes' več nad glavo, v spremstvu upanja, ki ga kdo drug ne more niti slutiti.«

Ko je oblačno, kristjan govori o soncu
Naloga kristjanov na tem svetu je odpirati prostore zveličanja, kakor celice za regeneracijo, ki so zmožne limfi povrniti, kar se je zdelo za vedno izgubljeno. Ko je nebo popolnoma oblačno, je tisti, ki zna govoriti o soncu, blagoslov. »Pravi kristjan je takšen: ne toži in se ne jezi, ampak je zaradi moči vstajenja prepričan, da nobeno zlo ni večno, nobena noč ni brez konca, noben človek ni dokončno slab, nobeno sovraštvo ni nepremagljivo z ljubeznijo,« je dejal papež Frančišek.

Upanje sredi preganjanja
Seveda bodo učenci kdaj pa kdaj plačali visoko ceno za upanje, ki jim ga je dal Jezus. »Pomislimo na mnoge kristjane, ki niso zapustili svojega naroda, ko je prišel čas preganjanj,« je pozval. »Ostali so tam, kjer je bil tudi jutri negotov, kjer ni bilo mogoče ničesar načrtovati; ostali so in upali v Boga.« Papež je spomnil na naše brate in sestre na Bližnjem vzhodu, ki pričujejo o upanju in tudi dajo življenje za to pričevanje. »To so pravi kristjani. Ti v srcu nosijo nebesa in gledajo onkraj, vedno gledajo onkraj. Kdor je imel to milost, da je sprejel Jezusovo vstajenje, lahko še vedno upa v brezupnosti.«

Kdor ima Kristusa ob sebi, se ničesar ne boji
Mučenci vsakega časa s svojo zvestobo Kristusu pripovedujejo, da krivičnost ni zadnja beseda v življenju. V vstalem Kristusu lahko še naprej upamo. »Moški in ženske, ki imajo 'zakaj' živeti, v težkih časih vzdržijo bolj od drugih,« je povedal sveti oče. »Kdor ima Kristusa ob sebi, se zares ničesar več ne boji. In zato kristjani niso nikoli enostavni in prilagodljivi ljudje. Njihove krotkosti se ne sme zamenjati z občutkom negotovosti in popustljivosti.« Sveti Pavel spodbuja Timoteja naj trpi za evangelij: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1,7). Kdor pade, vedno ponovno vstane. »Zato je kristjan misijonar upanja. Ne po lastni zaslugi, ampak zahvaljujoč Jezusu je pšenično zrno, ki je padlo v zemljo, umrlo in rodilo obrodilo sadu« (glej Jn 12,24), je sklenil katehezo papež Frančišek.

04/10/2017 12:50