Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Srečanja in dogodki

Papež Frančišek sprejel udeležence sinode kaldejske Cerkve

Papež Frančišek sprejel udeležence sinode kaldejske Cerkve

05/10/2017 13:05

VATIKAN (četrtek, 5. oktober 2017, RV) – »Blaženost, dragi bratje v škofovstvu, z veseljem vas sprejemam v teh dneh, ko ste zbrani na sinodi, na kateri se pripravljate soočiti se z vprašanji, ki so tako zelo pomembna za kaldejsko Cerkev, kot so: prisiljena migracija kristjanov, obnova vasi, vrnitev tistih, ki so ostali brez doma, zakonik vaše Cerkve, bogoslužna vprašanja in pastorala poklicev.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor dvajsetim članom sinode kaldejske Cerkve, ki jih je sveti oče danes dopoldne sprejel v avdienco. »Zahvaljujem se njegovi blaženosti, patriarhu Louisu Raphaëlu, za pozdrav izrečen mi tudi v vašem imenu. Rad bi izkoristil priložnost in po vas pozdravil vernike ljubljene iraške dežele, tako trdo preizkušene, da z njimi podelim upanje, ki so ga vzbudile sveže novice o vzpostavljanju življenja in dejavnosti na področjih in mestih, do sedaj podvrženim bolečemu in nasilnemu zatiranju. Naj Božje usmiljenje lajša rane vojne, ki so ranile srca vaših skupnosti, da si bodo lahko končno opomogla.«

Čeprav se je za nekatera področja vaše dežele zaprla ena tragična stran, velja opomniti, da bo potrebno še veliko za postoriti. Spodbujam vas, da neutrudno delujete kot graditelji edinosti, najprej med vami pastirji kaldejske Cerkve in tudi pastirji drugih Cerkva. Nadalje, spodbujajte dialog in sodelovanje med vsemi dejavniki javnega življenja ter tako omogočili lažjo vrnitev vseh, ki so šli z doma in ozdravili rane ter nasprotja med brati. To prizadevanje je v sedanjem iraškem kontekstu zaradi novih negotovosti glede prihodnosti bolj kot kdajkoli prej zelo potrebno. Potreben je proces narodne sprave ter združeno prizadevanje vseh komponent družbe za dosego skupnih rešitev za dobrobit vse države. Želim vam, da vam nikoli ne zmanjka tista moč duše, upanje in marljivost, za vas tako značilne. Naj ostane trden vaš namen, da ne popustite malodušnosti zaradi težav, ki so ostale, kljub vsemu, kar je že bilo storjeno za obnovo ninivsko planjavo.

Vse od starodavnosti je bilo to področje, po izročilu naj bi ga evangeliziral sv. Tomaž, za svet kot področje civilizacije, srečanja in dialoga. Zelo pomembno je zatorej, da so kristjani, tako pastirji kot verniki, močni zaradi teh korenin, povezani pri pospeševanju spoštljivih odnosov in medverskega dialoga med vsemi prebivalci države.

Spodbuditi vas hočem tudi glede novih kandidatov za duhovniško službo in redovniško življenje. Čeprav Cerkev trpi zaradi upadov poklicev, se moramo izogniti sprejemu tistih oseb v semenišče, ki niso od Gospoda poklicani. Potrebno je zelo dobro preveriti poklicanost mladih ter preizkusiti pristnost. To bo v resnici dobra hipoteka za Cerkev. Pravi blagoslov bo, če bodo duhovniki in semeniščniki čutili vašo bližino. Formacija kandidatov za duhovništvo naj bo celostna, sposobna vključiti različne vidike življenja in tako na skladen način odgovoriti na štiri razsežnosti: človeško, duhovno, pastoralno in intelektualno. Ta proces pa naj se nadaljuje v stalni formaciji duhovnikov, s katero skušajte vzpostaviti enotno resničnost.

Rad bi vas tudi povabil skupaj s pastirji latinske Cerkve, da premislite glede tematike diaspore, upoštevajoč konkretno stanje, v katerem se nahajajo in živijo te cerkvene skupnosti, bodisi s številčnega vidika, bodisi z vidika verske svobode. Potrebno je namreč storiti vse, kar je mogoče, da se nameni II. vatikanskega koncila uresničijo in omogočijo pastoralno skrb na področjih, kjer so se vzhodne skupnosti že pred časom ustalile in se istočasno spodbuja občestvo ter bratstvo s skupnostmi latinskega obreda, da bodo verniki dobili dober zgled brez nesoglasij in sporov. Ekumenski in medverski dialog mora izhajati iz naše enosti in katoliške občestvenosti. Glede tega vam bo v pomoč Kongregacija za vzhodne Cerkve.

Blaženost, dragi škofje, na koncu vas vabim, da ste očetovski z duhovniki, vašimi prvimi sodelavci in da ste z vsemi usmiljeni, kakor je Oče.

Naj bo vaša sinoda v Urbe, pod pogledom Kristusa dobrega Pastirja, ugoden trenutek bratskega soočenja in premišljevanja za dobro ljubljene kaldejske Cerkve. Nad vas kličem obilje Gospodovega blagoslova ter varstvo Blažene Device Marije. In prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.

05/10/2017 13:05