Papež Frančišek: Greh ni madež, ampak je neposlušnost. In vedno v odnosu do Boga

VATIKAN (petek, 6. oktober 2017, RV) – »Gospodu, našemu Bogu, gre pravičnost, nam pa sramota na naših obrazih« (Bar 1,155). S temi besedami nam prerok Baruh v današnjem prvem berilu govori o neposlušnosti Božji postavi, torej o grehu, a nam istočasno tudi nakaže, katera je prava pot, da prosimo odpuščanje. To je osrednja misel homilije papeža Frančiška med sveto mašo v domu sv. Marte.

Nihče ne more reči: 'Jaz sem pravičen', ali: 'Jaz nisem kot tisti ali kot tista'. Grešnik sem. Rekel bi, da je prvo ime, ki ga vsi imamo: grešniki. Zakaj smo grešniki? Ker smo bili neposlušni. To je vedno v odnosu do Gospoda. Rekel je eno stvar, mi smo storili drugo. Nismo poslušali Gospodovega glasu, čeprav nam je tolikokrat govoril. V našem življenju,  vsak lahko pomisli: 'Kolikokrat je Gospod govoril meni… in kolikokrat ga nisem poslušal! Govoril je po starših, družini, katehetu, v cerkvi, po pridigah. Spregovoril pa je direktno v srce.

Mi pa smo se uprli. To je torej ta greh. Upiranje in vztrajnost v hoji za pokvarjenimi nagnjenji našega srca in padanje v 'majhna' vsakodnevna malikovanja: pohlep, nevoščljivost, sovraštvo in še posebej opravljivost. Ta opravljivost je vojna srca za uničenje drugega. In to je vzrok za greh, kakor še piše v Barukovem odlomku. »In zgrnile so se nad nas nesreče in prekletstva« (Bar 1,20), kajti greh uničuje srce, uničuje življenje, uničuje dušo, jo oslabi, napravi bolno. To pa je greh, ki je vedno v odnosu do Boga. Ni madež, ki se ga odstrani. Če bi bil madež, bi zadostovalo iti v pralnico in ga očistiti… Ne. Greh je v uporniškem odnosu do Gospoda. Oduren je že sam v sebi in oduren je do Gospoda, ki je dober. Če svoje grehe gledam tako, namesto, da vstopim v depresijo, začutim ta veliki občutek, ki je sram, sramota, o kateri govori prerok Baruh. Sram je milost.

Sram odpre vrata ozdravljenju. Vabim vas, da začutite pred Gospodom ta sram zaradi svojih grehov in ga prosite ozdravljena. Ko nas Gospod vidi osramočene zaradi tega, kar smo storili in ko v ponižnosti prosimo odpuščanja, nam jih On, ki je Vsemogočni, izbriše, nas objame, poboža in odpusti. Pot, po kateri pridemo do odpuščanja, je ta, o kateri nas poučuje danes prerok Baruh. Danes hvalimo Gospoda, ker je hotel razodeti svojo vsemogočnost ravno v usmiljenju in odpuščanju, potem pa tudi za stvarjenje sveta, vendar to pride na vrsto drugo. Predvsem v usmiljenju in odpuščanju pred tako dobrim Bogom, ki odpušča vse in ima tako veliko usmiljenje, prosimo za milost sramu.