Papeževo sporočilo udeležencem mednarodnega kongresa cerkvenega prava ob 100-letnici Zakonika

VATIKAN (sobota, 7. oktober 2017) – Med 4. in 7. oktobrom je v Rimu potekal 16. mednarodni kongres cerkvenega prava z naslovom Cerkveno pravo in pravna kultura ob stoletnici Zakonika cerkvenega prava iz leta 1917. Organiziralo ga je združenje Consociatio Internationalis Studio Iuris Canonici Promovendo (Mednarodno združenje za pospeševanje študija cerkvenega prava), v sodelovanju z vsemi rimskimi fakultetami cerkvenega prava. Sporočilo, ki ga je ob tej priložnosti napisal papež Frančišek, je udeležencem posredoval vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.

Odločitev za Zakonik so narekovale pastoralne potrebe
Sveti oče v njem poudari, da 100. obletnica objave Zakonika vabi k razmisleku o pomenu, ki ga je imela v zgodovini tovrstna pogumna odločitev za življenje Cerkve; po njegovih besedah je šlo za odločitev, ki je bila popolnoma utemeljena na pastoralni skrbi, v zavedanju, da bo razumljivo cerkveno pravo, sistematično urejeno ter dostopno vsem, v pomoč pri skrbi za krščansko ljudstvo. Sv. Pij X. je tako odločil, da je potrebno cerkveno pravne odločbe, ki so se nabrale preko stoletij, skladno urediti v obliki zakonika. Že v času, ko je deloval kot duhovnik in škof, je v njem zorelo prepričanje, da bi bilo potrebno kleru pomagati s primernimi in preprostimi pripomočki soočati nove čase in potrebe, ki so se pojavljale pri pastoralnem delovanju.

Odločitev za zakonik je pomenila prehod s cerkvenega prava, ki je bilo omadeževano s posvetnimi elementi na cerkveno pravo, ki je bilo bolj v skladu z duhovnim poslanstvom Cerkve.

Dvojni učinek Zakonika: avtonomnost Cerkve, uveljavljanje zdrave laičnosti
Papež Frančišek v svojem sporočilu nadalje poudari, da se ne more zanikati, da je bil prvi Zakonik v veliko pomoč Cerkvi, kljub temu, da je imel, kakor vsako človeško delo, tudi nekatere pomanjkljivosti. Zakonik je Cerkev oskrbel, da je mogla soočati plovbo po razburkanih vodah sodobne dobe ter pri tem ohraniti Božje ljudstvo združeno in solidarno. Prav tako je pomagal pri prizadevanju za evangelizacijo, zahvaljujoč kateri je Cerkev postala prisotna na vseh koncih sveta. Prav tako po papeževih besedah ne smemo podcenjevati vloge zakonika pri osamosvojitvi cerkvene ustanove od posvetne, v skladu z evangeljskim načelom, ki narekuje »dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«. (prim. Mt 22,15-22) S tega vidika je imel Zakonik dvojni učinek: povečanje in zagotavljanje avtonomnosti, ki je lastna Cerkvi, ter hkrati – neposredno – prispevati k uveljavitvi zdrave laičnosti v državni ureditvi.

Ponovno razumeti in poglobiti pristni smisel prava v Cerkvi
100. obletnica, ki jo letos obhajamo, mora biti tudi priložnost za to, da gledamo na danes in jutri, da bi mogli ponovno razumeti in poglobiti pristni smisel prava v Cerkvi, Kristusovem mističnem telesu, kjer imajo oblast Božja Beseda in zakramenti, medtem ko so pravne norme sicer potrebne, vendar imajo vlogo služenja. To je tudi primerna priložnost za razmišljanje o pristni pravni formaciji v Cerkvi, ki bi pomagala razumeti pastoralnost cerkvenega prava, ki je usmerjen v blagor duš (kan. 1752 Zakonika iz leta 1983), nujnost spoštovanja pravice, ki mora biti uveljavljena in zagotovljena tudi v Cerkvi.

Naučiti se razumeti in ljubiti cerkveno pravo
Sveti oče je v nadaljevanju sporočila spomnil na povabilo Benedikta XVI. v Pismu bogoslovcem, ki pa, po njegovih besedah, velja za vse vernike: »Naučite se tudi razumeti in – drznem si reči – ljubiti cerkveno pravo ... družba brez prava bi bila družba brez pravic. Pravo je pogoj za ljubezen.« (18. oktober 2010). Nulla est charitas sine iustitia.

Cerkveno pravo vedno v skladu z naukom Cerkvenega zbora o Cerkvi
Ob pomenljivi obletnici je papež Frančišek spomnil tudi na apostolsko konstitucijo Zakone svetega pravnega reda (Sacrae disciplinae leges) Janeza Pavla II., s katero je bil 25. januarja 1983 razglašen novi Zakonik za latinsko Cerkev. V njej je zapisal, da Zakonik predstavlja »veliko prizadevanje prenesti ... nauk Cerkvenega zbora o Cerkvi v govorico cerkvenega prava.« Ta trditev izraža preobrat, ki je po drugem vatikanskem koncilu zaznamoval prehod od nauka o Cerkvi, ki je bil oblikovan glede na cerkveno pravo, na cerkveno pravo, usklajeno z naukom o Cerkvi. Hkrati pa trditev prav tako kaže potrebo po tem, da mora biti cerkveno pravo vedno v skladu z naukom Cerkvenega zbora o Cerkvi. Tako bo postalo učinkovit pripomoček pri udejanjanju naukov drugega vatikanskega koncila v vsakdanje življenje Božjega ljudstva. Pri tem papež Frančišek omeni tudi dve nedavno objavljeni apostolski pismi motu proprio, ki se nanašata na reformo kanonskega postopka o primerih ugotavljanja ničnosti zakona.

Cerkveno pravo more imeti tudi vzgojno vlogo
Ob koncu sporočila je sveti oče poudaril, da ima vsak koncil v celotni Cerkvi dolgotrajen vpliv. Pri tem doda, da je lahko tudi cerkveno pravo eden izmed privilegiranih pripomočkov. Kolegialnost, sinodalnost v vodstvu Cerkve, vrednotenje delnih Cerkva, odgovornost vseh vernikov pri poslanstvu Cerkve, ekumenizem, usmiljenje in bližina kot prvotno pastoralno načelo, osebna, skupna ter institucionalna verska svoboda, odprta in pozitivna laičnost, zdravo sodelovanje med cerkveno in civilno skupnostjo: to so nekatere izmed velikih tematik, v katerih more imeti cerkveno pravo tudi vzgojno vlogo – in sicer tako, omogoča, da v krščanskem ljudstvu rasteta čut in kultura, ki sta v skladu z naukom koncila.