Na Sveti Gori znanstveni posvet ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje

V soboto, 7. oktobra 2017, je v Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori potekal znanstveni posvet ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje. Letos mineva tristo let od kronanja svetogorske milostne podobe Matere Božje. Slovesni dogodek, ki se je odvijal 6. junija 1717 na goriškem Travniku, so pospremile velike množice iz vse tedanje Goriške, počastili pa so ga tudi številni posvetni in cerkveni dostojanstveniki iz avstrijskih dežel in beneškega ozemlja. V 18. stoletju je bilo namreč kronanje podob izjemno pomemben dogodek, ne samo v religioznem, ampak tudi v širšem družbenem kontekstu. Goriško kronanje lahko tako razumemo kot neke vrste spravo med stanovi po krvavem Tolminskem puntu leta 1713. Poudariti velja tudi, da je svetogorska podoba druga kronana Marijina podoba izven Italije. Pred njo je bila le trsatska, še v istem letu pa ji je sledila čestohovska.
Prispevek za oddajo

Posvet:
Fotografije
Zvočni posnetki
Odprtje posveta: Matej Klemenčič, p. Simon Peter Berlec
Dopoldanskemu delu je predsedoval: Renato Podbersič
Sergio Tavano: Kulturnozgodovinski spomini na Svetogorsko Mater Božjo in njeno svetišče
Liliana Ferrari, Lucia Pillon: Kulturnozgodovinski oris Goriške na začetku 18. stoletja
Jože Škofljanec: Frančiškani province sv. Križa, varuhi svetogorskega svetišča
Vojko Pavlin: Prostor prve svetogorske cerkve
Pavla Jarc: Umetnostnozgodovinska podoba cerkve na Sveti Gori
Silvin Krajnc OFM: Pomen kronanja svetih podob

Popoldanskemu delu je predsedoval: Matej Klemenčič
Renato Podbersič: Kronanje Svetogorske Matere Božje in gvardijan p. Romuald Sitar
Anchise Tempestini: Avtor milostne podobe na Sveti Gori
Alessandro Quinzi: Ikonografija zgodbe Uršule Ferligoj
Katra Meke: Ana Katarina pl. Schellenburg, darovalka zlatih kron
Miha Jeršek: Značilnosti draguljev v kroni Svetogorske Matere Božje

Svetogorska milostna podoba, to je slika Matere Božje z Jezusom med prerokom Izaijo in sv. Janezom Krstnikom, je prišla na Sveto Goro kot dar oglejskega patriarha Marina Grimanija leta 1544. Takrat je nadomestila prvotno Marijino kultno podobo v obliki lesenega kipa. Patriarhovo radodarno dejanje pomeni tudi prizadevanje tedanje katoliške cerkve v boju proti protestantizmu, ki je bilo na Goriškem močno prisotno. Čeprav je svetogorska podoba ena najbolj znanih slik na Goriškem, ne vemo natančno, kdo jo je naslikal. V literaturi se kot možna avtorja omenjata Palma Starejši ali Francesco Rizzo da Santacroce. Zlati kroni je podarila kranjska rojakinja Ana Katarina Schell pl. Schellenburg.

Letošnjo obletnico so patri na Sveti Gori proslavili 17. junija s slavnostnim koncertom in 25. junija s slovesno mašo. Na točno obletnico dogodka, 6. junija, so v goriški bogoslovni knjižnici pripravili predavanje. V soboto, 7. oktobra 2017, pa je obletnica obeležena tudi v znanstveno-raziskovalnem smislu s posvetom, katerega se je udeležilo dvanajst predavateljev različnih strok, iz slovenskih in italijanskih institucij.

Na znanstvenem posvetu so na novo osvetljene številne teme: lokalizacija prve cerkve na Sveti Gori in podoba svetišča v 18. stoletju, pomen kronanja in njegov pobudnik, tedanji gvardijan p. Romuald Sitar, določitev avtorstva milostne podobe (najverjetneje Filippo da Verona) in njeno nasledstvo na Goriškem, Ana Katarina Schell pl. Schellenburg kot darovalka zlatih kron in značilnosti dragocenih kamnov, ki so v krone vključeni, ikonografija zgodbe Uršule Ferligoj, ki je spodbudila gradnjo cerkve.

Posvet organizira Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (ICCHS) v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Sveti Gori in Restavratorskim centrom ZVKDS. Predavanja in diskusija bodo v slovenskem in italijanskem jeziku.