Papež Frančišek: Usmiljenje je 'novo vino' iz Gospodovega vinograda

TRG SV. PETRA (nedelja, 8. oktober 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Bogoslužje današnje nedelje nam ponuja priliko o vinogradnikih, katerim je gospodar zaupal vinograd, ki ga je zasadil in je zatem šel (prim. Mt 21,33-43). S tem je postavil na preizkušnjo lojalnost teh vinogradnikov, saj jim je bil izročen vinograd, da bi ga varovali, obdelovali, da bi obrodil sadove in bi gospodarju izročili pridelek.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 27. nedeljo med letom. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na včerajšnjo beatifikacijo v Milanu kapucina p. Arsenia da Trigola (1849-1909), ustanovitelja kongregacije sester sv. Marije Tolažnice.

Ko je prišel čas trgatve, je gospodar poslal svoje služabnike, da bi zbrali sadove. Toda vinogradniki so zavzeli posesivno držo. Niso se več imeli za preproste upravitelje temveč za lastnike in niso hoteli izročiti pridelka. S služabniki so grdo ravnali tako, da so jih ubili. Gospodar pa je bil z njimi potrpežljiv. Poslal je druge služabnike, še več kot prvič, toda izid je bil isti. Na koncu se je odločil poslati svojega sina. Toda ti vinogradniki, jetniki svojega posesivnega obnašanja, so ubili tudi sina, da bi imeli njegovo dediščino.

Ta pripoved na alegoričen način pripoveduje opomine prerokov, ki so jih izrekli skozi zgodovino Izraela. Ta zgodovina pripada tudi nam, saj gre za zavezo, ki jo je Bog hotel skleniti s človeštvom in je k temu poklical tudi nas. Ta zgodovina zaveze, kakor vsaka ljubezenska zgodovina, pa ima svoje pozitivne trenutke, pa tudi izdaje in zavrnitve. Da bi razumeli, kako Bog Oče odgovarja na zavrnitev in zavračanje njegove ljubezni ter predloga njegove zaveze, evangeljski odlomek položi na ustnice gospodarja vinograda vprašanje: »Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« (v. 40). To vprašanje poudari, da Božje razočaranje glede zlobnega obnašanja ljudi ni zadnja beseda! Tu je torej velika novost krščanstva, saj Bog, kljub temu, da je razočaran nad našimi napakami in grehi, ne prelomi svoje besede, se ne zaustavi, predvsem pa se ne maščuje! Bratje in sestre, Bog se ne maščuje. Bog ljubi in nas čaka, da nas objame.

Preko 'zavrženih kamnov' – in Kristus je prvi kamen, ki so ga zidarji zavrgli – preko stanja slabosti in greha, Bog še naprej daje v obtok 'novo vino' iz svojega vinograda, to je usmiljenje. To je 'novo vino' iz Gospodovega vinograda. Samo ena ovira je lahko pred to vztrajno in nežno Božjo voljo in to je naša nadutost, ošabnost, ki včasih postane tudi nasilna! Pred takšno držo in kjer ni sadov, pa Božja Beseda ohrani svojo moč grajanja in opominjanja: »Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove« (v. 43).

Nujnost, da s sadovi odgovorimo na Gospodov klic, nas kliče postati njegov vinograd, pomaga nam razumeti, kaj je novo in izvirno v krščanstvu. To ni predvsem skupek moralnih predpisov in norm, temveč je predvsem predlog ljubezni, ki jo je Bog po Jezusu storil in še naprej dela človeštvu. Je povabilo, da vstopimo v to zgodovino ljubezni in postanemo živ in odprt vinograd, bogat s sadovi in upanjem za vse. Zaprt vinograd lahko postane divjina ter rodi divje grozdje. Poklicani smo, da gremo ven iz vinograda in začnemo streči bratom, ki niso z nami, da bi jih pretresli in opogumili ter tako same sebe spomnili, da moramo biti Gospodov vinograd v vsakem okolju, tudi v tistem najbolj oddaljenem in bednem. Prosimo za priprošnjo Sveto Marijo, da nam bo pomagala biti povsod, posebej na obrobjih družbe, Gospodov vinograd, ki ga je posadil za dobro vseh in bomo tja prinesli novo vino usmiljenja.