Homilija: Sem razbojnik, duhovnik, levit? Ali sem dobri Samarijan?

VATIKAN (ponedeljek, 9. oktober 2017, RV) – Med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek spodbudil k skrbi za ranjene osebe, kakor je to storil dobri Samarijan in kakor je to storil sam Kristus, ki še vedno »plačuje za nas«. Papeževa homilija je slonela na današnjem evangeliju, v katerem Jezus pripoveduje ravno priliko o dobrem Samarijanu (glej Lk 10,25-37). Ta se je za razliko od duhovnika in levita zaustavil ob ranjenem človeku, ki je padel med razbojnike, ter mu pomagal.

Kdo je moj bližnji?
S priliko o dobrem Samarijanu, Jezus odgovori učitelju postave, ki ga hoče skušati z vprašanjem, kaj naj stori, da doseže večno življenje. Jezus mu najprej odgovori z zapovedjo ljubezni do Boga in do bližnjega. A učitelj postave, ki ni znal izstopiti iz »majhne pasti, ki mu jo je nastavil Jezus«, zastavi vprašanje, kdo je njegov bližnji. In Jezus odgovori s priliko. Papež Frančišek je pojasnjeval, da je v priliki šest akterjev: razbojniki, na smrt ranjen človek, duhovnik, levit, gostilničar in Samarijan. Kristus vedno odgovarja na »višji ravni«. V tem primeru z zgodbo, ki pojasnjuje njegovo lastno skrivnost, torej Jezusovo skrivnost«.

Običajna drža – iti mimo
Razbojniki so odšli srečni, saj so Samarijanu ukradli »veliko dobrih stvari« in jim ni bilo pomembno, kaj se bo zgodilo z njegovim življenjem. Duhovnik, »ki bi moral biti Božji človek«, in levit, ki je bi blizu postavi, sta šla mimo ranjenega človeka, ki je bi skoraj na robu življenja. »To je drža, ki je zelo običajna med nami: gledati nesrečo, videti nekaj slabega in iti mimo. Brati o tem v časopisih, ki so nekoliko obarvani s škandali ali senzacionalizmom,« je dejal papež. »Ta pogan, grešnik, ki je bil na poti, pa vidi in ne gre mimo, saj se mu v srce zasmili. Luka to lepo opiše. Samarijan ga je videl in se mu je zasmilil. Pristopil mu je, ni se oddaljil, približal se mu je. Obvezal mu je rane in nanje zlil olje in vino. Ni ga pustil tam, ni rekel, naredil sem svoje in zdaj grem.«

Skrivnost Jezusa Kristusa
Naložil ga je na svojo jezdno žival, ga peljal do gostišča in zanj poskrbel. A ker je drugi dan moral iti po svojih opravkih, je gostilničarja prosil, naj poskrbi zanj. Dal mu je dva denarja in mu rekel, da mu bo povrnil med povratkom, kar bo več potrošil. »To je skrivnost Kristusa, ki je postal služabnik, ki se je ponižal, se izničil in umrl za nas,« je pripomnil papež. S to skrivnostjo Jezus odgovori učitelju postave, ki ga je hotel skušati. Jezus je dobri Samarijan, ki tega človeka vabi, naj dela enako. Tu ne gre za neko pripoved za otroke, ampak za »skrivnost Jezusa Kristusa«, je papež dejal vernikom, zbranim v kapeli Doma sv. Marte. »Ko pogledamo to priliko, bolj poglobljeno razumemo prostranost skrivnosti Jezusa Kristusa. Učitelj postave je odšel molče, poln sramu, ni razumel. Ni razumel Kristusove skrivnosti. Morda je razumel tisto človeško načelo, ki nas približuje k razumevanju Kristusove skrivnosti: da naj človek gleda drugega človeka od zgoraj navzdol samo, kadar mu mora pomagati vstati. Kdor dela tako, je na dobri poti proti Jezusu,« je dejal sveti oče.

Kako pa jaz delam?
Spregovoril je tudi o gostilničarju, ki sicer ni ničesar razumel, a se je začudil »nad srečanjem z nekom, ki je storil nekaj, kar nikoli ni slišal, da bi kdo storil«. Gostilničarjevo začudenje je ravno srečanje z Jezusom. Papež Frančišek je povabil, naj preberemo to poglavje iz Lukovega evangelija in si zastavimo nekaj vprašanj: »Kako pa jaz delam? Sem razbojnik, slepar, pokvarjenec? Sem duhovnik, ki vidi in pogleda na drugo stran ter gre dalje? Ali pa sem katoliški upravnik, ki naredi isto? Ali sem grešnik? Sem nekdo, ki mora biti obsojen zaradi svojih grehov? Se približam, postanem bližnji, poskrbim za tistega, ki je v stiski? Kaj storim jaz pred mnogimi ranami, pred mnogimi ranjenimi osebami, s katerimi se srečujem vsak dan? Ali storim kakor Jezus? Postanem služabnik?« Sveti oče je spodbudil, naj razmislimo o teh stvareh ter večkrat preberemo evangelijski odlomek. »Tukaj se razodeva skrivnost Jezusa Kristusa, ki je kljub temu, da smo grešniki, prišel med nas, da bi nas ozdravil in dal življenje za nas,«  je še dejal papež.