2017-10-11 19:25:00

Msgr. Alojzij Cvikl: Molimo naj bo delovanje nove Univerzitetne župnije prežeto z Božjim blagoslovom


MARIBOR (sreda, 11. oktober 2017, RV) – »Spoštovani sobratje duhovniki, drage študentke in študenti, profesorice in profesorji, predstavniki Univerze v Mariboru, Enote TF v Mariboru, spoštovani župnik novoustanovljene Univerzitetne župnije v Mariboru p. Marjan Kokalj, dragi bratje in sestre!« S temi besedami je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl pozdravil navzoče v mariborski stolnici in nadaljeval: »Zbrali smo se k sv. daritvi na začetku novega akademskega leta 2017/18. Še posebej moj pozdrav velja vam, nove študentke in študenti, ki ste na začetku nove poti. Želim vam, da se hitro in dobro vključite v novo okolje in nov način dela.«

Posnetek

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla
Spoštovani sobratje duhovniki, drage študentke in študenti, profesorice in profesorji, predstavniki Univerze v Mariboru, Enote TF v Mariboru, spoštovani župnik novoustanovljene Univerzitetne župnije v Mariboru p. Marjan Kokalj, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se k sv. daritvi na začetku novega akademskega leta 2017/18. Še posebej moj pozdrav velja vam, nove študentke in študenti, ki ste na začetku nove poti. Želim vam, da se hitro in dobro vključite v novo okolje in nov način dela.

Božja beseda, ki smo jo poslušali je od srede 27. tedna med letom, ki ima svojo osrednjo misel v prošnji: »Gospod, nauči nas moliti!«. To je bila prošnja apostolov, mislim, da je to tudi prošnja vsakega od nas.

 Kaj to pomeni, bomo lažje razumeli s pomočjo današnjega berila. Jonovo obnašanje je čisto nasprotje tega, kar prosimo v prvi prošnji Očenaša: »Posvečeno bodi tvoje ime!« Posvečevati Božje ime pomeni priznati Boga, kot svetega. Pomeni stopiti v notranjo skrivnost Boga in v dramo odrešenja naše človeškosti.

Obnašanje Jona pa je ravno obratno. Ne želi, da bi bilo Božje ime češčeno. Jona zelo dobro pozna Boga, ve da je »dobrotljiv in usmiljen, zelo milosrčen in mu je žal hudega«! Toda Jona ne želi, da se Bog, kot tak razodene v človekovem življenju, kajti to je proti njegovim pogledom. Njegovi osebni pogledi so zelo ozki in izključujoči. Noče, da bi se Bog usmilil Ninivljanov, jim odpustil, kar so zagrešili, kajti po Jonovem mnenju Ninivljani zaslužijo kazen. Zato se Bogu upira, se jezi na Boga, ki jim želi podariti usmiljenje.

Ali nismo tudi mi dostikrat podobni preroku Joni! To je takrat, ko ne dopustimo, da bi se Bog razodel takšen, kot je, kot nežen in usmiljen in človekoljuben Bog, kot tisti, ki ne odgovarja na naše stranpoti z maščevanjem ampak usmiljenjem. Ovira za Božje razodevanje so tolikokrat naše človeške sodbe, za katere mislimo, da so edino pravile, da se vsi drugi motijo, da se moti celo sam Bog. Takšna človekova drža je v nasprotju s prvo prošnjo v Očenašu: »Posvečeno bodi tvoje ime«. V tej prošnji namreč prosimo Boga, da bi nas oblikoval po svoji podobi, da bi gledali in razsojali v njegovi Luči. Božje ime je tisto, ki daje rešenje, zato ga prosimo, da bi bilo to Božje ime posvečeno v nas in z našim življenjem... Če prav živimo, je Božje ime po nas slavljeno, če pa živimo nepravilno je omadeževano.

Na začetku novega akademskega leta naj bo naše skupna prošnja, da bi znali biti odprti in razpoložljivi za Božje razodevanje in Božjo logiko. Naš čas zaznamuje individualizem, ki v ospredje postavlja svobodo posameznika z njegovo samouveljavitveno držo, ki v drugem vidi predvsem konkurenco. Božja logika pa nas vabi k sodelujoči drži, ko se zavedamo, da je življenje enega povezano z življenjem drugega.

Vsak posameznik ima pravico do lastnega razvoja. Legitimna je tudi človekova svobodna izbira, čeprav ne smemo pozabiti, da kot posamezniki s svojimi odločitvami zadevamo ob enake pravice drugih. Tako je naša svoboda omejena z odgovornostjo, saj se sicer takoj porušijo razmerja med individualnim življenjem in življenjem v skupnosti. Danes smo večkrat priče konfliktom, ki nastajajo prav zaradi individualizma, ki nima nobenega socialnega čuta, ampak je prežet s sebičnostjo, nesolidarnostjo in neodgovornostjo.

Drage študentke in dragi študenti! Ključ za sožitje v slehernih razmerah je strpnost, ki ni samo pasivno sobivanje in prenašanje drugih, ampak je spoštovanje, ki ima za cilj sodelovanje ter ustvarjalno in odgovorno skrb za skupno dobro. Zavedamo se, da za naš lepši in boljši jutri potrebujemo tudi rast v osebni veri. Rast v veri nas namreč dviguje na višjo raven v kulturi naših odnosov. In prav v tem vam želi priti naproti in vam biti v pomoč novoustanovljena Univerzitetna župnija. Ta želi biti v prvi vrsti opora pri rasti in zorenju vaše vere, pri graditvi in rasti vaše osebnosti, želi biti kraj  srečevanja, spremljanja in spodbuda v skrbi za vsakega od vas.

Pripravljalni dokument za škofovsko sinodo »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti« pravi, da vera ni zatočišče za ljudi brez poguma, temveč je vera tista, ki razširja in osmišlja naše življenje ter gradi med nami skupnost. Vera je torej nekaj dinamičnega, živega; vera pomeni odpreti se delovanju Sv. Duha in stopiti v dialog z Jezusom. -  Z njim, ki je Beseda, ki je pot, resnica in življenje (prim Jn 14,6).

V omenjenem pripravljalnem dokumentu je velik poudarek na spremljanju mladih. Pri tem so uporabljene tri pomenljive besede: »ITI VEN«, to pomeni znati izstopiti iz vnaprej določenega okvirja in miselnosti in iti tja, kjer živijo mladi.

Druga beseda je: »VIDETI«. To pomeni znati z mladimi preživeti čas, poslušati njihove življenjske zgodbe, z njimi deliti njihovo veselje, upanje, pa tudi žalosti in trpljenje.

Tretja beseda je »VABITI – KLICATI« k lepoti in novosti življenja! To pomeni, znati v mladih znova prebuditi hrepenenje ter jim pomagati, da se bodo oni sami premaknili iz stanja vegetiranja in nekakšne duhovne zaspanosti na tisto pot, na kateri bodo lahko odkrili in doživeli veselje evangelija.

Namen ustanovitve Univerzitetne župnije v Mariboru je, da bi povezovala in združevala študente. Pa ne samo študente! Nova župnija naj bi prav tako pospeševala povezovanje univerzitetnih profesorjev in vseh drugih sodelujočih na področju višjega in visokega šolstva. Nova župnija želi spodbujati k spoštljivemu dialogu med krščansko vero, naravoslovnimi znanostmi in družboslovnimi vedami.

Nova župnija je bila ustanovljena na binkoštni praznik, 4. junija 2017, z veliko željo in prošnjo, da bi bili vsi oznanjevalci in sodelavci v novi župniji vedno odprti za delovanje Božjega Duha, ki naj vsakega od vas vedno navdihuje, vodi in prenavlja.

Na novoustanovljeno Univerzitetno župnijo kličem Božji blagoslov. Naj jo spremlja priprošnja njenega zavetnika, sv. papeža Janeza Pavla II., našega bl. škofa A. M. Slomška in varstvo nebeške Matere Marije!

Naj bo letošnje akademsko leto za vse vas, drage študentke in študentje, za vas profesorice in profesorji uspešno in blagoslovljeno! V tem smislu danes skupaj goreče in zaupno molimo, naj bo delovanje nove Univerzitetne župnije, prežeto z Božjim blagoslovom in naj obrodi bogate sadove! Amen.








All the contents on this site are copyrighted ©.