Duhovne misli Benedikta XVI. za 28. nedeljo med letom

Benedikt XVI. je spregovoril o priliki o povabljenih na svatbo med homilijo na dan razglasitve štirih blaženih za svetnike, 12. oktobra leta 2008.
Bogoslužje jih predstavlja z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni v svatovska oblačila. Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo tudi na drugih straneh Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina spremlja poročno slavje zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom. Proti takšni zavezi so preroki stare zaveze nenehno usmerjali pričakovanja Izraela. V obdobju različnih preizkušenj, ko je zaradi težav izvoljenemu ljudstvu zmanjkovalo poguma, se zaslišala pomirjajoča beseda preroka Izaija: 'Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini' (Iz 25,6). Gospod Bog bo obrisal solze ter bo odstranil sramoto svojega ljudstva, da bo lahko končno srečno živelo v občestvu z njim. Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Zaradi tega prerok vabi k veselju: 'Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil... radujmo in veselimo se, da nas je odrešil' (Iz 25,9).

Če prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izvali kazen, ki ni doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse k gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.

Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost, človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih od danes častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Sedaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.

Homilija v Lamezia Terme, nedelja 9. oktober 2011
Današnji evangelij pripoveduje priliko o kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu in nanjo povabil mnoge goste. Ti se na povabilo odzovejo različno: nekateri nočejo priti, drugi se odpravijo po svojih opravilih, spet drugi celo prezirljivo gledajo na vabilo. Bog je – ki ga v priliki predstavlja kralj – velikodušen do nas, ponuja nam svoje prijateljstvo, svoje darove, svojo radost, a mi pogosto ne sprejmemo njegovih besed, bolj nas zanimajo druge stvari ali pa na prvo mesto postavljamo svoje materialne skrbi in interese. Zavrnitev vabila na svatbo ne zmanjša kraljeve širokosrčnosti in poguma. Povabi še več drugih oseb, povabi vse: najrevnejše, najbolj zapuščene in uboge. Kraljeva dobrota nima mej in vsem je dana možnost, da odgovorijo na njegov klic, vseeno obstaja nek pogoj za prihod na svatbo in ta je: imeti oblečeno svatovsko oblačilo. Kot pripoveduje prilika, nekateri svatje niso imeli oblečenega svatovskega oblačila in zato na svatbi niso mogli ostati. In kaj je to svatovsko oblačilo? Svatom je vrata v svatovsko dvorano odprla vera, a manjkalo jim je nekaj bistvenega, in sicer svatovsko oblačilo, to je – ljubezen. To oblačilo je sestavljeno iz dveh delov, enega zgoraj, drugega spodaj: iz ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. Vsi smo povabljeni biti Gospodovi gostje, z vero priti na njegovo svatbo, a moramo obleči in varovati svatovsko oblačilo, ljubezen, in živeti globoko ljubezen do Boga in do bližnjega.«