800 let frančiškanov v Sveti deželi. Papež: Bodite vesele priče Vstalega

VATIKAN (torek, 17. oktober 2017, RV) – Ob 800-letnici frančiškanov v Sveti deželi papež Frančišek manjše brate spodbuja, naj so v Jezusovi deželi »vesele priče Vstalega«. V pismu, poslanem kustusu Svete dežele p. Francescu Pattonu, sveti oče izrazi veliko veselje ob mnogih verskih, pastoralnih in kulturnih pobudah, s katerimi kustodija praznuje svojo pomembno obletnico in ki so usmerjene v ponovno odkrivanje »hvalevrednega prispevka 'patrov z vrvjo' – kakor se jih je imenovalo – na krajih, kjer je Božji Sin postal meso in je prebival  med nami«.

Serafski oče Frančišek je na kapitlju na binkošti, maja 1217, red odprl za »misijonarsko in univerzalno razsežnost« ter svoje brate poslal k vsem narodom kot »pričevalce vere, bratstva in miru«. Tako je nastala provinca Svete dežele, ki se je na začetku imenovala Čezmorska ali Sirska. »Takšna razširitev obzorja evangelizacije je bila začetek izjemne pustolovščine, ki je pred osmimi stoletji vodila prve manjše brate, da so se izkrcali v kraju Acri, kjer ste 11. junija letos začeli s praznovanji in obnovili svoje sprejetje Jezusovega klica v zvestobi evangeliju in Cerkvi,« zapiše papež.

Vztrajni v kontemplaciji in molitvi, preprosti in ubogi, pokorni rimskemu škofu, si frančiškani tudi danes prizadevajo živeti v Sveti deželi ob bratih različnih kultur, etnij in verstev, ko sejejo mir, bratstvo in spoštovanje. Papež izpostavi njihovo sprejemanje romarjev: »Vsem je znana vaša pripravljenost, da s sprejemanjem in vodenjem spremljate korake romarjev, ki prihajajo iz vseh koncev sveta. Posvetili ste se raziskovanju arheoloških dokazov in pozornemu proučevanju svetih spisov, s čimer oblikujete zaklad iz trditve svetega Hieronima, ki je veliko let živel v Betlehemu: 'Nepoznavanje svetih spisov je nepoznavanje samega Kristusa.'.«

Papež poleg varovanja in skrbi za svetišča spomni tudi na prizadevanje za služenje krajevni cerkveni skupnosti: »Opogumljam vas, da veselo vztrajate v podpiranju teh naših bratov, predvsem najrevnejših in najslabotnejših; v vzgajanju mladih, ki so pogosto v nevarnosti, da izgubijo upanje v okolju, ki je še vedno brez miru; v sprejemanju ostarelih in v skrbi za bolnike, ko v vsakdanjosti konkretno opravljate dela usmiljenja.«

Sveti oče spomni na papeža Klemna VI., ki je z bulo Gratias agimus frančiškanom zaupal varovanje svetih krajev. Zapiše, da se tudi sam pridružuje svojim predhodnikom in obnavlja zaupano jim nalogo, pri tem pa jih spodbuja, naj so »vesele priče Vstalega v Sveti deželi«.

»Ste ambasadorji celotnega Božjega ljudstva, ki vas je vedno darežljivo podpiralo,« zatrdi papež in spomni na vsakoletno nabirko za Sveto deželo, ki pomaga, da je vera v Jezusovi deželi vidna preko del. Na poseben način jih v imenu Petrovega naslednika podpira Kongregacija za vzhodne Cerkve.

Ob koncu pisma papež Frančišek navede še besede svetega Frančiška Asiškega: »Svetujem, opominjam in pozivam svoje brate v Gospodu Jezusu Kristusu, ko grejo po svetu, naj se ne prepirajo in naj se izogibajo sporom z besedami in naj ne obsojajo drugih, ampak naj so krotki, miroljubni in skromni, blagi in ponižni, ko iskreno govorijo z vsemi, kakor je to primerno.«