VATIKAN (petek, 20. oktober 2017, RV) – »Gospod, daj nam milost
notranje resničnosti.« To je molitev papeža
Frančiška med jutranjo sveto mašo v domu sv. Marte potem, ko se je med homilijo
zaustavil ob pismu svetega Pavla Rimljanom, v katerem je spodbuda, da je potrebno
z dejanjem vere pripadati Bogu in razloži, kakšno je resnično Božje odpuščanje, torej
tisto, ki je zastonjsko ter prihaja iz njegove milosti, iz njegove volje in vsekakor
ne tisto, kakor mislimo mi, da po naših delih.
Samo Bog opraviči in odpušča
Naša dela so odgovor na zastonjsko ljubezen Boga, ki nas je opravičil in nam vedno
odpušča. Naša svetost pa je ravno v tem, da vedno prejmemo to odpuščanje, kakor se
zaključi psalm, ki smo ga molili: »Blagor mu, komur je krivičnost odpuščena, ki mu
je greh pokrit. Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva greha.« In Gospod, On je,
ki nam je odpustil izvirni greh in ki nam vsakič odpušča, ko gremo k njemu. Mi si
ne moremo odpustiti svojih grehov s svojimi deli, samo On odpušča. Mi pa lahko odgovorimo
s svojimi deli na to odpuščanje.
Lažna pravičnost
V današnjem Lukovem evangeliju nam Jezus razloži drugi način iskanja opravičenja preko
podobe tistih, ki si mislijo, da so pravični zaradi videza, torej tisti, ki napravijo
svoj obraz kot je na podobicah, kakor da bi bili sveti. Hinavci so. V njih je vse
umazano, toda na zunaj želijo dati videz, da so pravični in dobri tako, da pokažejo,
koliko se postijo, molijo ali dajejo miloščino. Toda v srcu ni ničesar, ni nobene
substance. Njihovo življenje je hinavsko, njihova resnica je 'nič'.
Verodostojnost v srcu, verodostojnost navzven
Oni si ličijo dušo, živijo od tega ličenja. Svetost je za njih ličenje. Jezus od nas
vedno zahteva, da smo verodostojni, toda verodostojni znotraj v srcu in če se kaj
pokaže, da se pokaže ta resnica, to kar je v srcu. Zaradi tega je ta nasvet: 'Kadar
ti moliš, pojdi in to počni na skrivnem; ko se ti postiš, tukaj da, se malo naliči,
da ne bo nihče z obraza prebral slabost postenja; in ko ti daješ miloščino, naj tvoja
levica ne ve, kaj dela tvoja desnica, stori to na skrivnem.'
Bog odpušča mojo krivdo, moj greh
Njihovo opravičenje je navidezno. So kot milni mehurčki, ki danes so, jutri pa jih
ni več. Jezus od nas zahteva doslednost življenja, doslednost med tem, kar delamo
in tem, kar živimo v svoji notranjosti. Dvoličnost stori veliko zla, hinavščina stori
veliko zla, če sta način življenja. V psalmu smo prosili za milost resnice pred Gospodom.
Lepo je to, kar smo prosili: »Gospod, svoj greh sem ti priznal, nisem ti ga skrival
in svoje krivde nisem prikrival, nisem naličil svoje duše. Rekel sem: 'Izpovedal bom
svojo krivdo Gospodu, in ti si odpustil mojo krivdo in moj greh'«. Pred Bogom biti
vedno resnični, vedno. In ta resničnost pred Bogom napravi prostor, da nam lahko Gospod
odpusti. Pot je torej ta, da ne obtožujemo drugih, temveč da se naučimo modrosti 'obtožiti
same sebe', ne da bi pri tem pred Gospodom prikrivali svoje grehe.
All the contents on this site are copyrighted ©. |