2017-10-20 13:00:00

Papež Frančišek: Temeljnih vrednot ne smemo žrtvovati na oltarju učinkovitosti


VATIKAN (petek, 20. oktober 2017, RV) – Papež Frančišek se je srečal s člani Papeške akademije za družbene znanosti in z ostalimi udeleženci srečanja, ki ga je akademija organizirala v Vatikanu o vprašanju novih modelov sodelovanja med trgom, državo in civilno družbo z ozirom na izzive našega časa. V govoru se je zaustavil ob dveh razlogih, ki povečujeta družbeno izključenost in bivanjske periferije.

Povečevanje neenakosti in izkoriščanja planeta
Prvi je »endemično in sistematično povečevanje neenakosti in izkoriščanja planeta«, ki je po papeževih besedah večje od večanja dohodka in bogastva. Pa vendar, neenakost in izkoriščanje nista neka usodnost in niti zgodovinska stalnica. Usodnost nista, ker sta poleg različnih individualnih obnašanj odvisna tudi od ekonomskih pravil, ki si jih zastavi neka družba. Papež je navedel proizvajanje energije, trg dela, bančni sistem, welfare, davčni sistem, področje šolstva. Kako so ta področja načrtovana, vpliva na način, kako se dohodek in bogastvo porazdelita med tiste, ki so sodelovali v njunem ustvarjanju. »Če kot cilj prevlada profit, demokracija teži, da postane plutokracija, v kateri prihaja do neenakosti in tudi do izkoriščanja planeta,« je zatrdil papež Frančišek in pripomnil, da temu ni nujno tako, saj v nekaterih državah prihaja tudi do obdobij, ko se neenakosti manjšajo in je okolje bolj varovano.

Delo, nevredno človeške osebe
Drugi razlog za izključevanje je »delo, ki ni vredno človeške osebe«. Prej, v dobi dokumenta Rerum novarum iz leta 1891, se je zahtevalo pravično plačo za delavca, zdaj pa se poleg te pomembne zahteve prav tako sprašujemo, ali še vedno nismo uspeli spraviti v prakso, kar je zapisano v konstituciji Gaudium et spes, da je »treba ves produktivni proces prilagoditi potrebam osebe in njenim način življenja« ter v »spoštovanju stvarstva, našega skupnega doma«, če dodamo še besede iz okrožnice Laudato si' .

Politika mora služiti človeku
Papež Frančišek je izpostavil, da so za ustvarjanje novega dela v tem času potrebne odprte in podjetne osebe, bratski odnosi, raziskovanje in vlaganje v razvoj čiste energije, da bi rešili probleme klimatskih sprememb. In to je po papeževem prepričanju danes »konkretno mogoče«. Treba se je iztrgati iz pritiskov javnih in privatnih lobijev, ki ščitijo sektorske interese. Prav tako je treba preseči oblike duhovne lenobe. Politično delovanje mora zares služiti človeški osebi, skupnemu dobremu in spoštovanju narave.

Z etiko 'civilizirati trg'
Izziv, ki ga je treba sprejeti, je naslednji: pogumno se truditi, da bi šli onkraj modela družbenega reda, ki danes prevladuje, ter ga preoblikovati navznoter. »Od trga moramo zahtevati, da ni samo učinkovit pri proizvajanju bogastva in pri zagotavljanju trajne rasti, ampak da prav tako služi celostnemu človeškemu razvoju,« je izpostavil sveti oče. »Na oltarju učinkovitosti, ki je 'zlato tele' današnjega časa, ne smemo žrtvovati temeljnih vrednot, kot so demokracija, pravičnost, svoboda, družina, stvarstvo. V bistvu moramo težiti k 'civiliziranju trga' z vidika etike, ki je prijateljica človeka in njegovega okolja.«

Civilna družba – 'vleče' naprej državo in trg
Papež je nadaljeval, da je na enak način treba v novem kontekstu premisliti tudi figuro in vlogo države-naroda. To je kontekst globalizacije, ki je temeljito preoblikoval prejšnji mednarodni red. Država ne more sama sebe imeti za edinega in izključnega naslovnika skupnega dobrega ter ne sme pristati, da vmesni deli civilne družbe ne bi svobodno izrazili svoje potenciale. To bi bilo zanikanje načela subsidiarnosti, ki skupaj s solidarnostjo predstavlja nosilni steber družbenega nauka Cerkve. Kot je dodal papež, je izziv naslednji: kako spojiti individualne pravice s skupnim dobrim. V tem smislu je posebna vloga civilne družbe primerljiva s krepostjo upanja. Slednja je namreč kakor mlajša sestra, ki je med ostalima dvema krepostma, vero in ljubeznijo. Drži ju za roko in ju vleče naprej. Po prepričanju papeža Frančiška, je enak tudi položaj civilne družbe: »naprej 'vleče' državo in trg, zato da bi premislila razlog svojega obstoja in način svojega delovanja«.








All the contents on this site are copyrighted ©.