Sveti oče članom Papeškega brazilskega kolegija: Naj ta skupnost postane šola bratstva

VATIKAN (sobota, 21. oktober 2017, RV) – Danes dopoldan je papež Frančišek v avdienco sprejel člane Papeškega brazilskega kolegija v Rimu, in sicer ob 300-letnici najdbe podobe Naše Gospe Aparecide. Poleg duhovnikov so k svetemu očetu prišle tudi redovnice in zaposleni, ki, po njegovih besedah, pomagajo, da kolegij postane »majhen košček Brazilije v Rimu«.

Štiri bistvene razsežnosti: duhovna, akademska, človeška in pastoralna
»Kako pomembno se je v nekem okolju počutiti sprejetega, vsakič ko se znajdemo daleč od svoje zemlje ter nas prevzame domotožje! Takšno okolje pomaga tudi premagati težave, ko se moramo navaditi na situacijo, v kateri pastoralna dejavnost ni več središče dneva. Niste več župniki ali kaplani, ampak duhovniki študenti. In ta nov položaj lahko privede do nevarnosti neravnovesja med štirimi stebri, ki ohranjajo življenje duhovnika: duhovna, akademska, človeška in pastoralna razsežnost.«

Ne pozabiti na študij z vidika Cerkve in poslanstva
»Seveda ima v tem posebnem obdobju vašega življenja akademska razsežnost prednost. Vendar pa to ne sme pomeniti, da se zanemari druge razsežnosti. Potrebno je skrbeti za duhovno življenje: vsakodnevna maša, brevir, molitev z Božjo besedo, osebno srečanje z Gospodom, molitev rožnega venca. Tudi pastoralni vidik je pomemben: glede na možnosti, je koristno in priporočljivo imeti kakšno apostolsko dejavnost. Glede človeške dimenzije pa je potrebno predvsem paziti, da ne bi pred določeno praznino, ki nastane zaradi osamljenosti – zdaj se namreč okuša manj tolažbe Božjega ljudstva kot kadar je nekdo v škofiji – izgubili pogleda na študij z vidika Cerkve in poslanstva.«

Prej kot učitelji ter strokovnjaki ste in morate ostati duhovniki
»Zanemarjanje teh dimenzij odpira vrata nekaterim "boleznim", ki lahko napadejo duhovnika študenta. Med njimi sta t.i. "akademizem" in skušnjava, da bi študij postal zgolj sredstvo za osebno priznanje. V obeh primerih pride do zadušitve vere, katero moramo sicer varovati, kot je sv. Pavel naročil Timoteju: "Obvaruj zaklad in se ogiblji posvetnih praznih govoric in ugovorov lažno imenovanega spoznanja, ki so se ga nekateri oprijeli in so glede vere zašli." (1 Tim 6,20-21) Ne pozabite, prosim: prej kot učitelji ter strokovnjaki ste in morate ostati duhovniki, pastirji Božjega ljudstva!«

Najučinkovitejše sredstvo proti neravnovesju: duhovniško bratstvo
Papež Frančišek je v nadaljevanju zbranim povedal, na kakšen način je mogoče ohraniti ravnovesje med štirimi stebri duhovniškega življenja: »Rekel bi, da je najučinkovitejše sredstvo proti nevarnosti neravnovesja duhovniško bratstvo. Dopolnjena izdaja dokumenta o duhovniški formaciji Ratio fundamentalis glede teme o stalni formaciji poudarja, da je "prvo področje, na katerem se razvija stalna formacija, duhovniško bratstvo" (št. 82). To je torej na nek način temelj stalne formacije. Utemeljeno je na dejstvu, da smo preko duhovniškega posvečenja deležni edinega Kristusovega duhovništva in tvorimo resnično družino. Milost zakramenta prevzema in dviguje naše človeške odnose, psihološke in čustvene ter se "razodeva in uresničuje v najrazličnejših oblikah medsebojne pomoči, ne samo duhovne, ampak tudi gmotne".« (Janez Pavel II., Apostolska spodbuda Dal vam bom pastirjev, 74)

Prvi cilj naše pastoralne dejavne ljubezni je brat v duhovništvu
»To pomeni, da je potrebno vedeti, da mora biti prvi cilj naše pastoralne dejavne ljubezni naš brat v duhovništvu: "Nosite bremena drug drugemu – nas spodbuja Apostol –: in tako boste izpolnili Kristusovo postavo." (Gal 6,2) Moliti skupaj, podeliti radosti in izzive akademskega življenja; pomagati tistim, ki imajo večje domotožje; iti skupaj na sprehod; živeti kot družina, kot bratje, ne da bi kogarkoli pustili ob strani, vključno s tistimi, ki so v stiski ali so se morda neprimerno obnašali, saj "duhovniško bratstvo ne izključuje nikogar".« (Dal vam bom pastirjev, 74) 

Brazilci morajo videti kler, ki je združen, bratski in solidaren
»Dragi duhovniki, Božje ljudstvo rado vidi in mora videti, da se imajo njegovi duhovniki radi med seboj ter živijo kot bratje; to še bolj velja ob misli na Brazilijo in na izzive vere in družbe, ki vas pričakujejo ob vašem povratku. V tem težkem trenutku svoje narodne zgodovine, ko se zdi, da je mnogo ljudi izgubilo upanje v boljšo prihodnost zaradi velikanskih družbenih problemov ter škandalozne korupcije, Brazilija potrebuje duhovnike, ki bodo znamenje upanja. Brazilci morajo videti kler, ki je združen, bratski in solidaren; kjer se duhovniki srečujejo, da bi skupaj soočali ovire, ne da bi popustili skušnjavam protagonizma ali želji po karieri. Prepričan sem, da bo Brazilija premagala svojo krizo ter da boste vi pri tem protagonisti.«

Naj Marija vsem pomaga, da bi ta skupnost postala šola bratstva
»Zato se vedno zanašajte na posebno pomoč: na pomoč naše nebeške Matere, ki jo vi Brazilci kličete Naša Gospa Aparecida. Na misel mi prihajajo besede pesmi, s katero jo pozdravljate: "Devica sveta, Devica lepa; mati ljubezniva, mati draga; podpiraj nas, pomagaj nam, o Marija Aparecida." Naj te besede najdejo potrditev v življenju vsakega izmed vas. Naj vam Devica Marija s svojo podporo in pomočjo pomaga živeti duhovniško bratstvo, da bi moglo obdobje vašega študija v Rimu obroditi bogate sadove, poleg akademskega naziva. Naj Kraljica brazilskega kolegija vsem pomaga, da bi ta skupnost postala šola bratstva; da bi vsak izmed vas postal kvas enosti v svoji škofiji.«