S papežem Frančiškom skozi minuli teden (16. – 21. oktober 2017)

Splošna avdienca: Smrt in upanje
»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Jn 11,25-26). Jezusove besede, namenjene Marti ob smrti njenega brata Lazarja, so bile izhodišče papeževe kateheze med sredino splošno avdienco. Isto Jezus ponavlja vsakemu med nami vsakokrat, ko smrt raztrga tkanino življenja in čustev. Vse naše življenje se vrti okoli tega, med pobočjem vere in prepadom strahu. »Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?« nam govori Jezus. »Vsi smo mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti,« je dejal papež. »A kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko, kakor je prijel za roko Jairovo hčerko, in bo še enkrat rekel: 'Talíta kum. Deklica, vstani.' Tako bo rekel nam, vsakemu med nami: 'Dvigni se, vstani!'.« Po papeževih besedah je ravno to naše upanje pred smrtjo: »Za tistega, ki veruje, so to vrata, ki se povsem na stežaj odprejo. Za nekoga, ki dvomi, je žarek svetlobe, ki pronica skozi špranjo vrat, ki se niso popolnoma zaprla. A za vse nas bo milost, ko nas bo razsvetlila ta luč.«

Delegacija Svetovnega metodističnega sveta
»Ko katoličani in metodisti skupaj pomagamo slabotnim in izključenim, tistim, ki se čutijo oddaljeni in tuji, čeprav prebivajo v naših družbah, odgovarjamo na Gospodovo povabilo,« je papež dejal članom Svetovnega metodističnega sveta, ki so s srečanjem v Vatikanu obeležili 50. obletnico začetka teološkega dialoga med metodisti in katoličani.

Svetovna konferenca verstev za mir
»Mir je nujna naloga tudi v današnjem svetu, v katerem mnoge prebivalce pretresata vojna in nasilje. Mir je obenem božji dar in človekova osvojitev. Zato so verniki vseh verstev poklicani moliti in prositi zanj … Še posebej tisti, ki imajo odgovorno funkcijo, so poklicani delati zanj s srcem, z razumom in z rokami,« je dejal papež med srečanjem s člani Svetovne konference verstev za mir. »Kdor povzroča nasilje ali ga opravičuje v imenu religije, hudo žali Boga, ki je mir in vir miru ter je zapustil v človeškem bitju odsev svoje modrosti, moči in lepote.«

Pusti odtis v zgodovini
Dijake katoliške šole Chartreux iz Lyona je sveti oče spodbudil, naj »pustijo svoj odtis v zgodovini«. Zmožni so namreč, da se sami odločijo o svoji prihodnosti. »Zato vas spodbujam, da postajate vedno bolj odgovorni za ta svet in življenje vsakega človeka,« jim je dejal. »Nikoli ne pozabite, da je vsaka krivičnost, storjena revnemu, odprta rana, ki zmanjšuje vaše dostojanstvo. In čeprav ta svet od vas pričakuje, da ciljate na uspeh, si privoščite načine in čas za hojo po poteh bratstva, za izgrajevanje mostov med ljudmi in ne zidov, za dodajanje svojega kamna za izgrajevanje pravičnejše in bolj človeške družbe.«

Temeljnih vrednot ne smemo žrtvovati na oltarju učinkovitosti
Članom Papeške akademije za družbene znanosti je papež Frančišek dejal, da so za ustvarjanje novih delovnih mest v današnjem času potrebne odprte in podjetne osebe, bratski odnosi, raziskovanje in vlaganje v razvoj čiste energije, da bi rešili probleme klimatskih sprememb. In to je danes »konkretno mogoče«. Treba se je iztrgati iz pritiskov javnih in privatnih lobijev, ki ščitijo sektorske interese. Prav tako je treba preseči oblike duhovne lenobe. Politično delovanje mora zares služiti človeški osebi, skupnemu dobremu in spoštovanju narave. »Od trga moramo zahtevati,« je zatrdil, »da ni samo učinkovit pri proizvajanju bogastva in pri zagotavljanju trajne rasti, ampak da prav tako služi celostnemu človeškemu razvoju. Na oltarju učinkovitosti, ki je 'zlato tele' današnjega časa, ne smemo žrtvovati temeljnih vrednot, kot so demokracija, pravičnost, svoboda, družina, stvarstvo. V bistvu moramo težiti k 'civiliziranju trga' z vidika etike, ki je prijateljica človeka in njegovega okolja.«

Pri papežu brazilski duhovniki na študiju v Rimu
Papež se je v minulem tednu srečal s skupnostjo duhovnikov brazilskega papeškega kolegija. Dejal jim je: »Dragi duhovniki, Božje ljudstvo rado vidi in mora videti, da se imajo njegovi duhovniki radi med seboj ter živijo kot bratje; to še bolj velja ob misli na Brazilijo in na izzive vere in družbe, ki vas pričakujejo ob vašem povratku. V tem težkem trenutku svoje narodne zgodovine, ko se zdi, da je mnogo ljudi izgubilo upanje v boljšo prihodnost zaradi velikanskih družbenih problemov ter škandalozne korupcije, Brazilija potrebuje duhovnike, ki bodo znamenje upanja. Brazilci morajo videti kler, ki je združen, bratski in solidaren; kjer se duhovniki srečujejo, da bi skupaj soočali ovire, ne da bi popustili skušnjavam protagonizma ali želji po karieri. Prepričan sem, da bo Brazilija premagala svojo krizo ter da boste vi pri tem protagonisti.«

Papež o osebah s posebnimi potrebami
»Odgovor je ljubezen. Ne tista narejena, osladna in pobožnjakarska, ampak tista resnična, konkretna in spoštljiva. V kakšni meri se sprejema in ljubi, vključuje v skupnost in spremlja pri zrenju v prihodnost z zaupanjem, v takšni se razvija prava pot življenja in se doživlja trajna sreča.« To velja za vse ljudi in najslabotnejše osebe so temu dokaz, kot je dejal papež Frančišek udeležencem simpozija o osebah s posebnimi potrebami. »Vera je pomembna življenjska tovarišica, ki nam pomaga z roko se dotakniti navzočnosti Očeta, ki svojih stvaritev nikoli ne pušča samim v nobenem stanju njihovega življenja. Cerkev ne more biti 'brezglasna' ali 'razglašena' pri zaščiti in podpori oseb s posebnimi potrebami. Nobena fizična in duševna motnja ne bo nikoli mogla biti ovira za to srečanje, kajti Kristusovo obličje sije v notranjosti vsake osebe.«