Papež: Delo naj je svobodno, ustvarjalno, soodgovorno in solidarno

VATIKAN (četrtek, 26. oktober 2017, RV) – V italijanskem mestu Cagliari se je danes začel 48. socialni teden na temo Delo, ki ga hočemo. Svobodno, ustvarjalno, soodgovorno in solidarno. Papež Frančišek je v video sporočilu udeležence dogodka spodbudil, naj so »družbeni kvas za italijansko družbo«. Poudaril je, da mora v svetu dela občestvo zmagati nad tekmovalnostjo.

Tema socialnega tedna je vzeta iz 192. točke apostolske spodbude Veselje evangelija, kjer je papež človeško delo opredelil kot »svobodno, ustvarjalno, soodgovorno in solidarno«. Brez dela ni dostojanstva, je izpostavil v video sporočilu in dodal, da pa ni vsako delo »vredno dostojanstva«. Obstaja tudi delo, ki ponižuje dostojanstvo oseb, ki goji vojne s proizvajanjem orožja, ki zmanjšujejo vrednost telesa s trgovanjem na področju prostitucije, ki izkorišča mladoletnike. Dostojanstvo delavca je ponižano tudi pri delu na črno ter pri delih, ki diskriminirajo ženske in ne vključujejo oseb z različnimi omejitvami. Po papeževih besedah je tudi začasno delo odprta rana za mnoge delavce, ki živijo v strahu, da bodo izgubili zaposlitev. To je nemoralno in ubija: »ubija dostojanstvo, ubija zdravje, ubija družine, ubija družbo«. »Delo na črno in začasno delo ubijata,« je poudaril papež.

Izpostavil je še, da so zaskrbljujoča tudi nevarna in nezdrava delovna mesta, ki v Italiji vsako leto povzročijo veliko mrtvih in invalidov. »Dostojanstvo dela je pogoj, da se ustvari dobro delo: treba ga je torej ščititi in pospeševati,« je zatrdil. Posebej je izpostavil problem brezposelnosti in spomnil na brezposelne osebe, ki iščejo delo in ga ne najdejo, na obupane, ki nimajo več moči, da bi ga iskali, na delno zaposlene, ki delajo samo kakšno uro na mesec in nikoli ne prestopijo praga revščine. »Tem pravim: ne izgubite zaupanja. In to pravim tudi tistim, ki živijo na območjih Južne Italije, ki so najbolj v težavah. Cerkev si prizadeva za ekonomijo služenja osebi, ki zmanjšuje neenakost in ima za cilj delo za vse,« je poudaril.

Svetovna ekonomska kriza se je začela kot finančna kriza, ki se je zatem spremenila v ekonomsko in zaposlitveno. Kriza dela je obenem okoljstvena in socialna kriza. Ekonomski sistem je usmerjen na potrošnjo, ne da bi skrbel za dostojanstvo dela in varovanje okolja. Dostojanstvo in varstvo sta omrtvičena, kadar je delavec obravnavan kot cena v obračunu, kadar krik odvrženih ostaja nepriznan. Tej logiki ne uidejo javne uprave, ki mislijo, da dosegajo prihranek in učinkovitost, a dejansko izdajo svoje lastno družbeno poslanstvo, ki bi moralo služiti skupnosti.

Pa vendar je med mnogimi težavami tudi veliko znamenj upanja. Papež Frančišek je zatrdil, da so mnoge dobre prakse kakor gozd, ki raste, ne da bi pri tem povzročal hrup. Učijo nas dve kreposti: služiti osebam, ki to potrebujejo, in oblikovati skupnosti, kjer je povezanost nad tekmovalnostjo, pri čemer je papež pojasnil, da je tekmovalnost v tem primeru »bolezen meritokracije«. »Lepo je videti,« je zatrdil, »da se družbena inovativnost rodi tudi iz srečanja in odnosov in da niso vse dobrine trgovsko blago, na primer zaupanje, spoštovanje, prijateljstvo, ljubezen.«

Papež je prav tako poudaril, da se ne sme ničemur dati prednosti pred blaginjo osebe in pred skrbjo za skupen dom, ki je pogosto iznakažen zaradi razvojnega modela, ki je proizvedel resen ekološki dolg. »Tehnološko inovacijo je treba voditi z vestjo in z načeli subsidiarnosti in solidarnosti. Roboti morajo ostati sredstvo in ne postati idol ekonomije, ki je v rokah mogočnežev; služiti morajo osebi in njenim človeškim potrebam.«