Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Duhovne misli \ Misli cerkvenih očetov

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 30. nedeljo med letom

Origen pravi: »Ne vsi, ki Jezusa imenujejo Učitelj, ga imajo za takega. Samo učenec mu lahko v resnici reče Učitelj.« - RV

28/10/2017 09:30

2 Mz 22,20-26
Tujca ne zatiraj in ga ne tlači, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi! Ne stiskajte nobene vdove in sirote! Če bi jo stiskal, pa bo vpila k meni, zagotovo uslišim njeno vpitje. In moja jeza se razvname in pomoril v vas bom z mečem, vaše žene pa bodo postale vdove in vaši otroci sirote.

Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti! Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahoda, ker je to njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo telo. V čem naj sicer spi? Če bo klical k meni, ga uslišim, ker sem usmiljen.

1Tes 1,5-10
Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo. Saj veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Ahaji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Ahaji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu in pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obudil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.

Mt 22,34-40
Ko pa so farizeji slišali, da je saduceje prisilil k molku, so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je vprašal, da bi ga skušal: »Učitelj, katera zapoved je največja v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Ne vsi, ki Jezusa imenujejo Učitelj, ga imajo za takega, ampak samo tisti, ki se resnično želijo naučiti kaj od njega. Samo učenec mu lahko v resnici reče Učitelj.« Neznani pisec pravi: »Farizeji so strnili vrste, da bi Jezusa s svojo številčnostjo porazili, saj so ugotovili, da ga z dokazi ne morejo. A so kljub temu pred njim popolnoma nemočni.« Origen nadalje pravi: »Ljubiti Gospoda ni samo največja zapoved, ampak je tudi prva med vsemi.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa k temu dodaja: »Ljubiti Boga iz vsega srca je povod za vsako drugo dobro.«

Misli Benedikta XVI.
Gospodova beseda v današnjem evangeliju nas je spomnila, da je v ljubezni povzeta vsa Božja postava. Evangelist Matej pripoveduje, da so se farizeji potem, ko je Jezus z odgovorom zaprl usta saducejem, zbrali, da bi ga skušali (prim. Mt 22,34-35). Eden izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je vprašal: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36). Vprašanje namreč izraža prizadevanje, ki zaznamuje vso judovskego izročilo, da bi našli počelo, ki bi poenotilo različne definicije Božje volje. To gotovo ni bilo lahko vprašanje, če pomislimo, da je bilo potrebno premisliti Mojzesovo postavo, ki je vsebovala 613 predpisov in prepovedi. Kako izbrati med vsemi največjo? Toda Jezus brez obotavljanja takoj odgovori: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved' (Mt 37-38). V svojem odgovoru je Jezus navedel molitev Shema (Poslušaj), ki jo pobožni jud moli večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer (prim. 5Mz 6,4-9; 11,13-21; 4Mz 15,37-41). Ta molitev celostno in popolno izrazi dolžnost ljubezni do Boga, edinega Gospoda. Poudarek pri tem pa je na popolni posvetitvi Bogu z vsemi tremi sposobnostmi, ki opredeljujejo človeka v njegovih najglobljih psiholoških razsežnostih: s srcem, z dušo in z mišljenjem. Pojem mišljenje, grško diánoia, vsebuje tudi razumsko razsežnost. K Bogu naj ne bi bila usmerjena samo naša ljubezen, prizadevanje, volja ter čustva temveč tudi razum, ki ga nikakor ne smemo izključiti. Še več, ravno naša misel se mora preoblikovati po Božji misli. Zatem Jezus doda še nekaj, kar ga sicer učitelj postave ni vprašal: »Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39). To kar preseneča v Jezusovem odgovoru, je podobnost, ki jo vzpostavi med prvo in drugo zapovedjo, vendar tudi tokrat s svetopisemskim stavkom iz levitskega kodeksa o svetosti (3Mz 19,18). Na koncu ti dve zapovedi postaneta počelo, na katerem stoji vse svetopisemsko razodetje. Jezus namreč pravi: »Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki«  (Mt 22,40).

28/10/2017 09:30