Papež sprejel udeležence simpozija o mednarodnem humanitarnem pravu

VATIKAN (sobota, 28. oktober 2017, RV) – Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel udeležence 3. konference o mednarodnem humanitarnem pravu, ki je potekala pod naslovom Zaščita civilnega prebivalstva v spopadih – vloga humanitarnih organizacij in civilne družbe. Kot je sveti oče poudaril na začetku nagovora, je ta tema še posebej pomenljiva ob 40-letnici uveljavitve dveh dopolnilnih protokolov k Ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev v oboroženih spopadih.

Humanizacija posledic oboroženih spopadov
»V prepričanju, da je vojna v svojem bistvu negativna, ter da je težnja, ki je vrednejša človeka, njena odprava, je Sveti sedež ratificiral ta dva sporazuma, z namenom, da bi spodbudili "humanizacijo posledic oboroženih spopadov." Prav tako je cenil predvsem določila, ki se nanašajo na zaščito civilnega prebivalstva, na dobrine, ki so nujno potrebne za preživetje, na spoštovanje zdravstvenih in verskih delavcev, pa tudi na varovanje kulturne in verske dediščine ter na naravno okolje, naš skupni dom. Vendar pa Sveti sedež, zavedajoč se opustitev in nejasnosti, ki zaznamujejo predvsem drugi dopolnilni protokol, ki zadeva zaščito žrtev v nemednarodnih oboroženih spopadih, še naprej na ti orodji gleda kot na vrata, ki so odprta za nadaljnji razvoj mednarodnega humanitarnega prava; vrata, ki bi znala primerno upoštevati značilnosti oboroženih spopadov v današnjem času ter fizično, moralno in duhovno trpljenje, ki jih spremljajo.«

Potrebno je spreobrnjenje srca, da bi premagali brezbrižnost
»Kljub hvalevrednim poskusom, da bi preko zakonika o humanitarnem pravu zmanjšali negativne posledice sovražnosti nad civilnim prebivalstvom, prepogosto z različnih vojnih prizorišč prihajajo dokazi o strašnih zločinstvih, resničnih žalitvah oseb in njihovega dostojanstva. Podobe mrtvih oseb, pohabljenih ali obglavljenih teles naših bratov in sester, ki so mučeni, križani, zažgani živi, ponižani, vprašujejo vest človeštva. Po drugi strani prihajajo tudi novice iz starodavnih mest, katerih tisočletni kulturni zakladi so bili spremenjeni v kup ruševin; koliko bolnišnic in šol je bilo namenoma porušenih, s čimer so bile celotne generacije prikrajšane za pravico do življenja, zdravja in izobraževanja. Koliko cerkva in drugih bogoslužnih prostorov je tarča nasilja, pogosto prav med obhajanjem bogoslužja, z mnogimi žrtvami med verniki in njihovimi voditelji, ki so združeni v molitvi! Pri tem gre za kršitev temeljne pravice do verske svobode. Žal včasih porast teh informacij lahko prinese neko zasičenje, ki človeka uspava in do neke mere težo problemov relativizira; tako je še težje postati usmiljen in odpreti lastno vest za solidarnost. (prim. Poslanica papeža Frančiška za 49. svetovni dan miru, 3) Da bi do tega prišlo, je potrebno spreobrnjenje srca, odprtost Bogu in bližnjemu, ki bo osebe spodbudila, da bodo premagale brezbrižnost ter živele solidarnost kot moralno krepost in družbeno držo, iz katere bo moglo iziti prizadevanje v prid trpečega človeštva. (prim. ibid, 6)«

Molitev ter zagotavljanje duhovnega spremljanja vojakov in humanitarnih delavcev
»Hkrati pa je spodbudno videti številne zglede solidarnosti  in dejavne ljubezni, ki jih ne manjka v času vojne. Veliko oseb, dobrodelnih skupin in nevladnih organizacij v Cerkvi in zunaj nje se pogumno spoprijema z napori in nevarnostmi, ko zdravijo ranjene in bolne ter pokopavajo umrle (prim. ibid, 7), ko nosijo hrano lačnim in pijačo žejnim, ko obiskujejo zapornike. Pomoč prebivalcem žrtvam spopadov resnično združuje različna dela usmiljenja, po katerih bomo sojeni ob koncu življenja. Naj humanitarne organizacije vedno delujejo v skladu s temeljnimi načeli človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. Zato želim, da bi mogla biti ta načela, ki predstavljajo središče humanitarnega prava, sprejeta v zavesti vojakov in humanitarnih delavcev ter zaživeti v praksi. Kjer pa v humanitarnem pravu obstajajo vrzeli, naj zna vest vsakega posameznika prepoznati moralno dolžnost, da spoštuje in ščiti dostojanstvo človeške osebe v vsaki okoliščini, posebej v situacijah, v katerih je močneje ogrožena. Da bi bilo to mogoče, želim spomniti na pomen molitve ter zagotavljanja, poleg tehnične in pravne formacije, duhovnega spremljanja vojakov ter humanitarnih delavcev.«

Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili
»Dragi bratje in sestre, vsem tistim, ki so tvegali svoje življenje, da bi rešili drugo ali lajšali trpljenje ljudem, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, so namenjene Jezusove besede v Matejevem evangeliju: "Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili." (Mt 25,40) Izročam vas priprošnji Marije, Kraljice miru, ter vas prosim, da molite tudi zame. Iz srca vam in vašim družinam podeljujem apostolski blagoslov.«