VATIKAN (ponedeljek, 30. oktober 2017, RV) – Papež Frančišek je
homilijo med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, oprl na današnji
evangeljski odlomek o ozdravitvi sključene žene (glej Lk 13,10-17). Poudaril je, da
se dobri pastir zna približati k odvrženim, zmožen je sočutja in ni ga sram dotakniti
se ranjenega mesa. Kdor pa, nasprotno, hodi po poti klerikalizma, se vedno približuje
ali trenutni oblasti ali denarju.
Pet glagolov bližine
V soboto Jezus v shodnici sreča ženo, ki je bila sključena in se ni mogla vzravnati.
Evangelist Luka uporabi pet glagolov, ko opisuje, kaj je storil Jezus: videl jo je,
poklical jo je, rekel ji je, položil je nanjo roke in ozdravil jo je. Papež Frančišek
je izpostavil, da je to »pet glagolov bližine«. Dobri pastir je namreč vedno
blizu. V priliki je blizu izgubljeni ovci. Pusti druge in jo gre iskat. Dobri pastir
ne more ostati daleč od svojega ljudstva. Duhovniki, učitelji postave, farizeji, saduceji,
pomembneži pa so živeli ločeno od ljudi in jih stalno grajali. Niso bili dobri pastirji.
Bili so zaprti v svojo skupino in se niso zanimali za ljudstvo. Morda jih je zanimalo,
kadar se jim je iztekala verska služba in so hodili gledat, koliko denarja je bilo
darovanega. A ljudem niso bili blizu.
»Zato je Jezus bil vedno z ljudmi, ki jih je zavrgla tista klerikalna skupina. To so bili revni, bolni, grešniki, gobavci … to so bili vsi, kajti Jezus je pred boleznijo postal ganjen, bil je dobri pastir. Dobri pastir se približa in je zmožen sočutja,« je zatrdil papež in dodal: »In jaz bom še rekel: tretja poteza dobrega pastirja je, da se ne sramuje mesa, dotakne se ranjenega mesa, kakor je storil Jezus s to ženo: dotaknil se je je, položil je roke, dotaknil se je gobavcev, dotaknil se je grešnikov.«
Biti blizu
Sveti oče je nadaljeval, da dobri pastir ne pravi: »Pa saj si dobro … Blizu sem
ti v Duhu.« To je namreč razdalja. Dobri pastir stori tisto, kar je storil Bog
Oče, ko se je iz sočutja in iz usmiljenja približal po mesu svojega Sina. Oče, veliki
pastir, nas je naučil, kako se postane dobri pastir. Ponižal se je, se izpraznil samega
sebe, se izničil, postal je služabnik. »Tisti drugi, ki sledijo poti klerikalizma,
komu se približujejo? Vedno se približajo ali trenutni oblasti ali denarju. To so
hudobni pastirji. Mislijo samo, kako se dokopati do oblasti, biti prijatelji oblasti.
O vsem se pogajajo ali pa mislijo le na žepe. To so hinavci, zmožni vsega. Tem ljudem
ni pomembno ljudstvo. In ko jim Jezus pove tisto besedo, ki jo je zanje velikokrat
uporabljal, 'hinavci', so užaljeni: 'Ampak mi samo sledimo postavi'.«
Kriteriji zaključnega protokola so kriteriji bližine
Ko Božje ljudstvo vidi, da so hudobni pastirji 'pretepeni', je zadovoljno, kar pa
je po papeževih besedah greh. A veliko so pretrpeli in zato pri tem nekoliko 'uživajo'.
A Jezus je dobri pastir, ki vidi, kliče, govori, se dotika in ozdravlja. Je Oče, ki
po svojem Sinu iz sočutja postane meso. »Za Božje ljudstvo je milost, da ima dobre
pastirje, pastirje kakor Jezus, pastirje, ki jih ni sram dotakniti se ranjenega mesa,
ki vedo, da bodo – in ne samo oni, ampak mi, vsi bomo sojeni,« pri čemer je papež
spomnil na Jezusove besede: »Bil sem lačen, bil sem v ječi, bil sem bolan … Kriteriji
'zaključnega protokola' so kriteriji bližine, kriteriji popolne bližine … dotakniti
se, z Božjim ljudstvom deliti situacijo. Ne pozabimo tega: dobri pastir je vedno blizu
ljudem, vedno. Kakor je naš Bog Oče postal blizu nam po Jezusu Kristusu, ki je postal
meso.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |