Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ S papežem Frančiškom skozi minuli teden

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (23. – 28. oktober 2017)

Papež Frančišek med splošno avdienco

30/10/2017 14:15

Zadnja kateheza o krščanskem upanju govorila o raju
Sveti oče je med splošno avdienco v sredo sklenil cikel katehez o krščanskem upanju, ki ga je začel decembra lani. Zadnjo je namenil raju, ki je cilj našega upanja. »Raj ni nek pravljičen kraj, še manj je čaroben vrt. Raj je objem z Bogom, neskončno Ljubeznijo,« je izpostavil. »Vanj vstopimo zahvaljujoč Jezusu, ki je za nas umrl na križu. Kjer je Jezus, tam sta usmiljenje in sreča. Brez njega sta le mraz in mrak. V trenutku smrti, kristjan ponavlja Jezusu: Spomni se me. In četudi ne bi bilo nikogar več, ki bi se nas spominjal, je Jezus tam, poleg nas. Želi nas povesti na najlepši kraj, kar jih obstaja. Želi nas povesti tja skupaj  z malo ali veliko dobrega, ki ga je bilo v našem življenju, da se ne bi nič izgubilo, kar je on že odrešil. V Očetovo hišo bo ponesel tudi vse tisto, kar v nas še potrebuje odkupitev: pomanjkljivosti in napake celotnega življenja. To je cilj našega življenja: da se vse izpolni in se spremeni v ljubezen.«

Papež o mednarodnem humanitarnem pravu
Papež Frančišek se je v minulem tednu srečal z udeleženci konference o mednarodnem humanitarnem pravu. Dejal je: »Kljub hvalevrednim poskusom, da bi preko zakonika o humanitarnem pravu zmanjšali negativne posledice sovražnosti nad civilnim prebivalstvom, prepogosto z različnih vojnih prizorišč prihajajo dokazi o strašnih zločinstvih, resničnih žalitvah oseb in njihovega dostojanstva. Podobe mrtvih oseb, pohabljenih ali obglavljenih teles naših bratov in sester, ki so mučeni, križani, zažgani živi, ponižani, izprašujejo vest človeštva. Žal včasih porast teh informacij lahko prinese neko zasičenost, ki človeka uspava in do neke mere težo problemov relativizira; tako je še težje postati usmiljen in odpreti lastno vest za solidarnost. Da bi do tega prišlo, je potrebno spreobrnjenje srca, odprtost Bogu in bližnjemu, ki bo osebe spodbudila, da bodo premagale brezbrižnost ter živele solidarnost kot moralno krepost in družbeno držo, iz katere bo moglo iziti prizadevanje v prid trpečega človeštva.«

(Pre)misliti Evropo in krščanski prispevek k Evropski uniji
Papež Frančišek se je konec tedna v sinodalni dvorani pridružil udeležencem konference (Pre)misliti Evropo. Med drugim je izpostavil pomen dialoga: »Spodbujanje dialoga, katerega koli dialoga, je temeljna odgovornost politike, ki pa se žal, kot pogosto opazimo, spremeni v območje spopada med nasprotujočimi si silami. Namesto glasu dialoga se slišijo kriki po zahtevah. Na različnih delih je moč zaznati, da skupno dobro ni več osnovni cilj, kateremu je potrebno slediti. Kristjani so poklicani spodbujati političen dialog, še posebej tam, kjer je ogrožen in se zdi da bo prevladal spopad. Kristjani so poklicani vrniti dostojanstvo politiki, razumljeni kot najvišje služenje za skupno dobro in ne kot zavzetje oblasti. To pa zahteva primerno formacijo, saj politika ni umetnost 'improviziranja', temveč visok izraz osebnega zatajevanja in posvetitve v korist skupnosti. Za biti voditelj je potreben študij, priprave in izkušnja.«

Papež Frančišek se je povezal z mednarodno vesoljsko postajo
Papež se je prejšnji teden neposredno povezal z mednarodno vesoljsko postajo. Pogovarjal se je s šestimi astronavti, ki predstavljajo 53. ekspedicijo v vesolje. Ob koncu pogovora jih je dejal: »Najlepša hvala, dragi prijatelji, rad bi rekel, dragi bratje, saj ste kakor predstavniki vse človeške družine v velikem načrtu raziskovanja, kar je vesoljska postaja. Iz srca se vam zahvaljujem za ta pogovor, ki me je zelo obogatil.«

50 let Portugalske katoliške univerze
Na srečanju s svetim očetom je bila skupnost Portugalske katoliške univerze, ki letos praznuje 50-letnico ustanovitve. V govoru je dejal, da svoboda človeka zboli, kadar se izroči slepim silam nezavednega, trenutnih potreb in egoizma. Izpostavil je ključno vprašanje: Kako pomagati študentom, da v univerzitetnem nazivu ne bodo videli sinonima za več denarja ali večji družbeni prestiž? Ne gre namreč za sinonime. Papež je poudaril, da je treba biti konkreten. Dejstvo, da je univerza katoliška, ji dodeljuje najvišjo vrednost. Poslanstvo katoliške univerze je stalno iskanje resnice preko raziskovanja, pogovora in komunikacije za dobro družbe.

Razvijati kulturo modrosti
Med avdienco s predstavniki izraelske univerze v Tel Aviviu je papež poudaril, da je za današnji svet nujno potrebno razviti »kulturo modrosti«: »Modrost, razumljena v svetopisemskem pomenu, omogoča iti onkraj empiričnih stvarnosti in odkriti zadnji smisel. Univerza je poklicana vzgajati za kulturo modrosti, ki je sposobna uskladiti tehnični in znanstveni pristop s humanističnim, v prepričanju, da je zasledovanje resnice in dobrega bistveno … Potrebujemo ustrezne načine za formacijo voditeljev, ki bodo sposobni odpreti nove poti, da bi tako odgovorili na potrebe sedanjih generacij brez ogrožanja prihodnjih.«

Pri papežu pravoslavni patriarh Teofil III.
V minulem tednu se je papež Frančišek sestal z jeruzalemskim pravoslavnim patriarhom Teofilom III. Spomnil je na konfliktne razmere na Bližnjem vzhodu ter pozval k prizadevanju za vzpostavitev trajnega miru, ki bo utemeljen na pravičnosti ter priznavanju pravic vseh: »Zato je treba odločno zavrniti uporabo nasilja, vsakovrstno diskriminacijo in nestrpnost do oseb ali  bogoslužnih prostorov judov, kristjanov in muslimanov. Sveto mesto, čigar status quo je potrebno varovati in ohranjati, bi moral biti kraj, kjer lahko vsi mirno sobivajo; v nasprotnem primeru se bo za vse in v neskončnost nadaljevala spirala trpljenja.«

V Vatikanu predstavniki prezbiterijanske škotske cerkve
Članom delegacije prezbiterijanske škotske cerkve je papež Frančišek dejal: »Vzajemno očiščevanje spomina je eden od najpomembnejših sadov te poti, ki nas združuje. Če je res, da je preteklost kot taka nespremenljiva, je prav tako res, da se danes končno razumemo skozi Božji pogled, ki je uprt v nas. Smo predvsem njegovi otroci, prerojeni v Kristusu po istem krstu in zato bratje. Predolgo smo se opazovali od daleč s preveč 'človeškim pogledom', gojili sumničavosti, s pogledom, usmerjenim v razlike in napake ter s srcem, obteženim z doživetimi krivicami.«

30/10/2017 14:15