Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Homilije

Papež na ameriškem pokopališču v Nettunu: Edini sad vojne je smrt

Papež Frančišek na ameriškem pokopališču v Nettunu - AFP

02/11/2017 16:16

NETTUNO (četrtek, 2. november 2017, RV) – Papež Frančišek je danes popoldne obiskal ameriško pokopališče v Nettunu, kjer je pokopanih 7.862 ameriških vojakov, ki so med drugo svetovno vojno izgubili življenje v različnih bitkah na italijanskih tleh. Tu je tudi 490 grobov, kjer so pokopani neznani vojaki. V dvanajstih grobovih ležijo posmrtni ostanki žensk, ki so pripadale Rdečemu križu ali bile rezervne vojakinje.


Sveti oče se je najprej v tihi molitvi zaustavil med belimi nagrobnimi spomeniki, zatem pa daroval sveto mašo za vse padle v vojnah. Med homilijo je dejal, da je smrt edini sad vojne. »Danes smo se tukaj zbrali v upanju. Vsak v svojem srcu lahko ponovi Jobove besede iz prvega berila: 'Jaz vem, da je moj Odkupitelj živ in se bo poslednji vzdignil nad prah.'  Upanje, da bomo srečali Boga, da se bodo vsi srečali kakor brate. In to upanje ne razočara,« kot je dejal papež Frančišek in spomnil na besede apostola Pavla v drugem berilu: »Upanje ne razočara.«

Upanje se velikokrat rodi in požene svoje korenine v mnogih človeških ranah, v mnogih človeških bolečinah. In v teh trenutkih trpljenja nam upanje pomaga upreti pogled v nebo in reči: »Verjamem, da je moj Odkupitelj živ. A zaustavi se, Gospod.« Kot je pripomnil papež, je to molitev, ki morda prihaja iz vseh, ki gledajo to pokopališče v Nettunu: »Prepričan sem, Gospod, da sem s tabo. A prosim te, Gospod, ustavi se, ne več, ne več vojne, ne več tega nekoristnega pokola.« Raje upati brez tega uničenja, je nadaljeval sveti oče in spomnil na tisoče in tisoče mladih, na uničena upanja. »Nič več, Gospod. In to moramo reči danes, ko molimo za vse pokojne, na tem kraju pa predvsem za te mlade. Danes, ko je svet še enkrat v vojni. In se pripravlja, da še bolj gre v vojno. Ne več Gospod, ne več. Z vojno se izgubi vse,« so se glasile papeževe besede. Dodal je, da ljudje naredijo vse, da razglasijo vojno, na koncu pa uničijo sami sebe. »To je vojna: uničenje nas samih.«

A če je danes dan upanja, je danes tudi dan solza; solza, ki so jih prelivale ženske, ko je prišla pošta, s sporočilom o mrtvem možu, sinu. »To so solze, ki jih danes človeštvo ne sme pozabiti,« je poudaril in obsodil »ponos tega človeštva, ki se ni naučilo lekcije, in se zdi, da se je noče naučiti«. Ko v zgodovini ljudje hočejo narediti vojno, so prepričani, da bodo prinesli nov svet, da bodo ustvarili pomlad. A konča se v strašni in kruti zimi, v kraljestvu groze in smrti.

Ob koncu homilije je sveti oče povabil, naj danes molimo za vse pokojne, na poseben način pa za te mlade. V trenutku, ko mnogi vsak dan umirajo v bitkah, v tej vojni po koščkih, molimo tudi za mrtve danes, mrtve v vojnah, tudi za nedolžne otroke. »To je sad vojne – smrt,« je poudaril in še dodal: »Gospod naj nam da milost, da bomo jokali.«

Po maši je papež pozdravil tudi zaposlene, ki skrbijo za pokopališče. Med povratkom nazaj v Vatikan se je zaustavil v Ardeatinskih jamah v Rimu, kjer je leta 1944 bilo ubitih 335 Italijanov, vojakov in civilistov.

V Vatikanu pa se je odpravil še na grobove v baziliki sv. Petra, kjer je molil za tam pokopane papeže in vse pokojne.

02/11/2017 16:16