2017-11-03 12:32:00

Pozdrav msgr. Stanislava Zoreta na 90. plenarnem zasedanju CEEC


LJUBLANA – ŠENTVID (petek, 3. november 2017, RV) – »Vesel sem in v čast mi je, da smem v Ljubljani, v Zavodu sv. Stanislava, pozdraviti sodelujoče na srečanju Evropskega združenja za katoliško šolstvo.« S temi besedami v angleščini je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v dvorani Zavoda sv. Stanislava pozdravil udeležence 90. generalnega zasedanja Združenja katoliških šol v Evropi (CEEC), ki poteka na temo: »Medkulturni dialog, avtonomija katoliške vzgoje in posodobljenje evropske ideje.

 Zahvaljujem se vam, da ste si za kraj tega srečanja izbrali Ljubljano in še bolj konkretno Zavod sv. Stanislava. S seboj ste prinesli svoje znanje in izkušnje s področje katoliške vzgoje in izobraževanja. S tem boste obogatili drug drugega in v medsebojnem srečevanju odkrivali nove cilje in poti za uresničevanje vzgojnega poslanstva. S svojo odločitvijo za Slovenijo boste Tudi podprli prizadevanja za umestitev katoliškega in sploh zasebnega šolstva v vzgojni in izobraževalni prostor v naši državi.

Ob 50-letnici okrožnice Populorum progressio je Kongregacija za katoliško vzgojo izdala dokument z naslovom „Vzgajati za solidarni humanizem“, ki nosi podnaslov „za graditev civilizacije ljubezni“. V njem ugotavlja, da je „protislovno, da je sodobni človek dosegel pomembne cilje v poznavanju naravnih sil, znanosti in tehnike, istočasno pa mu manjka idej za družbeno sožitje, ki bi vsakomur in vsem omogočilo sprejemljivo in dostojanstveno življenje“ (tč. 6).

Vsak dan znova smo priče pojavov in dogodkov, ki človeku jemljejo njegovo dostojanstvo in dolgoročno ogrožajo njegov obstoj. Ob vsem znanstvenem in tehničnem napredku in ob vseh političnih prizadevanjih smo priče razmahu nasilja, ki ga papež Frančišek imenuje z besedami: Tretja svetovna vojna po koščkih. Korenina vsega pa je pohlep, ki hoče imeti vedno več. In ker imamo vedno več, to lahko samo tako, da jemljemo drugim, saj je sad pohlepa, razmah krivic in izkoriščanja ne samo naših sodobnikov, ampak tudi tistih, ki bodo naš planet podedovali za nami. Jemljemo tudi svojim otrokom.

Zato je nadvse pomembno, da vzgoja in izobraževanje na splošno, predvsem pa celotno katoliško šolstvo tako v Evropi kot po celem svetu, vedno bolj poudarja, da je poleg poglabljanja človekovega znanja in razumevanja sveta okoli nas, enako in še bolj potrebno oblikovati človekovo srce, da se bo odkritjem v naravi in tehniki znalo čuditi in v njih občudovati genialnost in dobroto Stvarnika, ki je zemljo „dal človeškim sinovom“ (Ps 115,16). Šele ko bomo spoznali, da smo obdarovani in da smo poklicani, da dar ohranjamo in ga obogatenega predajamo naprej, bomo začeli oblikovati solidarni humanizem, v katerem bo temeljna prvina človek in njegov odnos do drugega človeka, ne pa človek in njegov odnos do dobička, standarda ali zagotovitve varnosti za posameznike ali določene skupine, kar se na koncu koncev vedno pokaže kot milni mehurček, le da se ta utvara vedno razblini v kri in solze, v trpljenje in smrt.

Kristjani nosimo v srcu zavest, da je celotno stvarstvo Božje delo, da je Bog ustvaril raj in vanj postavil človeka, poznamo resničnost človekovega padca in smo hvaležni za odrešenje, s katerim je Bog obiskal grešnega človeka. Vse te poudarke upanja želimo prenašati tudi na mlade rodove. Upanje namreč odpira prihodnost, prihodnost našega človeškega sodelovanja, pa tudi eshatološko prihodnost, ki nam jo podarja Bog.

Zahvaljujem se vam za vsa vaša prizadevanja in vašemu srečanju v Ljubljani želim veliko Božjega blagoslova, da bo tudi to srečanje gradilo „civilizacijo ljubezni.“

Prispevek za oddajo v slovenščini








All the contents on this site are copyrighted ©.