Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Cerkev \ Cerkev v Sloveniji

Nikodemovi večeri 2017 v Mariboru

Plakat za Nikodemove večere 2017 v Mariboru z naslovom: Slovenci med krščanstvom in vplivi od drugod«. - RV

06/11/2017 16:07

MARIBOR (ponedeljek, 6. november 2017, RV) – Med 13. in 16. novembrom Akademsko katoliško združenje Amos v Mariboru pripravlja, v sodelovanju z Univerzitetno župnijo Maribor, Nikodemove večere 2017.  Večeri bodo potekali od ponedeljka do četrtka, od 19.30 do 21.30, v Slomškovi dvorani, Slomškov trg 20, Maribor. Poklicali smo župnika univerzitetne župnije Maribor, p. Marjana Kokalja in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi letošnje Nikodemove večere.
Posnetek prispevka

Naslov tokratnih večerov bo »Slovenci med krščanstvom in vplivi od drugod«. Doživljamo, da je Slovenija v verskem in kulturnem pogledu močno na prepihu, vpeta med krščansko tradicijo, totalitarno polpreteklost, demokracijo in novimi/starimi oblikami totalitarizmov. Razmišljali bomo o tem zmedenem prepihanem klobčiču, znotraj katerega se mlad človek ne znajde več prav dobro.  Skušali bomo najti začetek tega klobčiča in videti ali vsaj intuitivno predvideti, skozi kaj in kam vodi nit. Večeri bodo pogovorni, s tem da bo v prvem delu gost večera izpostavil temo, zatem pa bo sledil pogovor.

Naših gostov bo pet: zgodovinar prof. mag. Jurij Pavel Emeršič, kulturni antropolog, filozof in teolog dr. Drago Ocvirk, predstavnik mednarodne islamske skupnosti  Ahmadija v Sloveniji Talha Ahmad (v Mariboru koordinator društva za informiranje o islamu), kapucin br. Jakob Kunšič ter filozof in teolog Milan Knep. Vsak večer bo sestavljen iz predavanja in pogovora s publiko. Večer vodi povezovalec.

Ponedeljek, 13. november, ob 19.30
Mag. Jurij Pavel Emeršič: STIČIŠČE TOTALITARIZMOV
Posnetek predavanja
Posnetek pogovora

Zgodovinar Jurij P. Emeršič v svojem predavanju predstavi skupne temelje totalitarnih sistemov, usodnih za naš prostor, opiše trenutne družbenopolitične razmere in razloge, zakaj na Slovenskem ne pride do rehabilitacije po totalitarnem poškodovanju. Opozori na možne nove pakte političnih skrajnežev in verskih fundamentalistov pri nas, poda kritični pogled na slovensko spravo in nakaže rešitve. 

Torek, 14. november, ob 19.30
Dr. Drago Ocvirk: ISLAM: EKSTRAVAGANTNA PONUDBA - MAGNET ZA MLADE in Talha Ahmad: ISLAMSKE VREDNOTE IN ZAHOD
Posnetek predavanj
Posnetek pogovora

Dr. Drago Ocvirk bo spregovoril o prevladujočih tokovih v islamu, ki se borijo za duše tako muslimanov kot nemuslimanov ne le v islamskih deželah, marveč tudi na Zahodu, vključno v Sloveniji. Pri tem bo izhajal iz konkretnih primerov in nakazal tudi razloge, zakaj islam, predvsem v svojih najstrožjih in skrajnih izvedbah, ki so popolno nasprotje zahodnega načina življenja in vrednot, privlačijo mlade, fante in dekleta, na Zahodu.

Talha Ahmad: ISLAMSKE VREDNOTE IN ZAHOD
Talha Ahmad bo govoril o tem ali so islamske vrednote združljive z zahodno družbo ali ne. To bo utemeljeval s pomočjo demistifikacije nekaterih napačno razumljenih pojavov islama na Zahodu, s pomočjo Korana in primerov ravnanja ustanovitelja islama Mohameda. Govoril bo v angleščini, zagotovljeno pa  bo sprotno prevajanje.

Sreda, 15. november, ob 19.30
Br. Jakob Kunšič: MLADI MED TRADICIJO IN ISKANJEM OSEBNE VERE
Pričevanje
Pogovor

Kapucin br. Jakob Kunšič bo razmišljal o razmerju med tradicionalno katoliško vero, ki poudarja potrebnost pripadnosti Cerkvi, udeležbi pri sveti maši ter drugih zakramentih, prakticiranju pobožnosti in izpolnjevanju božjih ter cerkvenih zapovedi,ter izzivih mladih kristjanov, ki želijo prodreti v globino, saj v današnjem času težko obstanejo brez lepote osebne vere. Br. Jakob je rojen v tradicionalni katoliški družini, kjer ne manjka osebne vere.

Četrtek, 16. november, ob 19.30
Milan Knep: KAJ JE TO, KAR SE NAM DOGAJA?
Predavanje
Pogovor

Kako naj vemo, kaj bo z nami, z družbo četrte industrijske revolucije, če smo v zadregi, kako opisati to, kar se nam dogaja; ko gledamo in ne vemo, kaj zares vidimo. Trenutno pisce in gledališčnike zanima katarza. Očitno so vsi prepričani, da se mora nekaj temeljnega spremeniti. V umetnosti še vedno vlada t. i. padli junak. Če bi kdo opisal vstalega junaka, bi tekst takoj dobil značaj poučne, torej manj vredne literature. Nihče si o ničemer ne upa reči kaj trajnejšega, kajti vse človeško mora trpeti manko, napako, nedokončanost, nenehno spreminjanje. Umetniki ljubijo zdrs, šum, smrad, imaginacijo, ker naj bi se ravno teh razpokah nekaj razprlo. Ali res? Je manko res vse, kar je in kar se nam obeta? Ali imamo alternativo za metafiziko?

06/11/2017 16:07