Papež v oddaji Očenaš: Reči 'pridi tvoje kraljestvo' pomeni beračiti

VATIKAN (petek, 10. november 2017, RV) – Minulo sredo je Tv2000, televizija Italijanske škofovske konference, predvajala tretje nadaljevanje oddaje z naslovom »Očenaš«. Pripravlja jo Marco Pozza, teolog in kaplan zapora v Padovi, nastala pa je v sodelovanju med Tajništvom za komunikacijo Svetega sedeža ter TV2000.

Prvih osem nadaljevanj se prične s krajšim odlomkom intervjuja s svetim očetom, temu pa sledi pogovor z gostom – navadno gre za enega izmed znanih laikov iz sveta kulture in zabave.

Izhodišče tokratnega pogovora so bile besede Pridi tvoje kraljestvo. Don Marco je na začetku pogovora s papežem spomnil, da je Jezus že prišel. »Učlovečenje je povzročilo veliko začudenje v človeštvu – tako kot tedaj v Betlehemu, kot tudi še danes,« je dejal. Ob tem pa padovski kaplan spomni na besede, s katerimi v Svetem pismu nevesta kliče ženina: »Maranatha, pridi, Gospod Jezus.« Pogosto v evangeliju beremo, da je Božje kraljestvo tukaj; gre skoraj za nujnost: »Spreobrnite se in verujte evangeliju.« V tem primeru pa se spremeni glagol: »Pridi«. Torej kot bi želeli reči: vem, da bo prišlo, zaupam tudi tvojim časom. Zato je bilo prvo vprašanje, ki ga je don Marco ta teden zastavil svetemu očetu, naslednje: »Kako lahko vidimo Božje kraljestvo, ki se rojeva?«

Božje kraljestvo: 'že' in 'še ne'
»Božje kraljestvo je, bo prišlo, je dragoceni biser, skriti zaklad, ko ga najdeš, si moraš prizadevati za to, da bi ga imel. Božje kraljestvo je zrno, ki raste; vendar pa raste tudi plevel tako se mora zrno boriti s plevelom. Božje kraljestvo pa je tudi upanje. Božje kraljestvo prihaja zdaj, vendar 'še ne'. Ti dve besedi sta pomembni. Božje kraljestvo je prišlo. Jezus se je učlovečil, postal je človek, kot smo mi, hodi z nami. Vendar pa nam da Jezus tudi upanje, ko reče: "Jaz bom z vami vse dni do konca časov." Božje kraljestvo pomeni dopustiti, da nas ta stvarnost, da je On prišel, prevzame; pomeni pa tudi vreči sidro tja ter se oprijeti vrvi, da bi prišel. Obstajata dva trenutka: 'že' in 'še ne'.

Protagonist zgodovine je berač
V drugem delu pogovora pa je sveti oče spomnil na vlogo ubogih v zgodovini: »Protagonist zgodovine je berač. Zgodovina se gradi na tak način: z najbolj ubogimi. In ti so protagonisti zgodovine odrešenja. Jezus je z njimi in z vsemi. Ko v priliki beremo, da gospodar povabi goste na sinovo svatbo, reče, naj pridejo vsi, dobri in slabi, vsi. Vendar pa daje prednost ubogim. Protagonist zgodovine je berač, vendar pa ne le berač v materialnem smislu, ampak tudi mi, duhovni berači. Pridi k nam tvoje kraljestvo, ker brez kraljestva ne moremo ničesar storiti. Reči 'pridi tvoje kraljestvo' pomeni beračiti.