Pri papežu voditelji Foruma pacifiških otokov: Kakšen svet želimo zapustiti?

VATIKAN (sobota, 11. november 2017, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal z voditelji Foruma pacifiških otokov. V govoru je izpostavil predvsem okoljske probleme. Območje pacifiških otokov je bogato s kulturno in naravno lepoto, a žal zbuja tudi veliko zaskrbljenost pri tamkajšnjih prebivalcih, ki so zelo ranljivi zaradi skrajnih okoljskih in podnebnih pojavov. Papež je navedel tudi posledice resnega problema, ki ga predstavlja dvig gladine morja, ter izpostavil propadanje koralnih grebenov, ki predstavljajo pomemben morski ekosistem. Spomnil je na vprašanje, ki so ga pred skoraj tridesetimi leti zastavili filipinski škofje: »Kdo je čudoviti morski svet spremenil v podvodna pokopališča brez življenja in brez barv? Razlogi, ki so privedli do tega propadanja okolja, so številni in žal je mnoge med njimi treba pripisati človekovemu nepremišljenemu obnašanju, ki je povezano z izkoriščanjem naravnih in človeških virov, katerega vpliv dosega tudi globine oceanov.«

Ko govorimo o dvigu gladine morja, ki prizadene predvsem osiromašeno obalno prebivalstvo, ki se nima kam preseliti, je treba pomisliti predvsem na problem globalnega segrevanja, o katerem se veliko razpravlja. Papež je spomnil na COP-23, ki v teh dneh poteka v Bonnu – triindvajseto zasedanje konference držav podpisnic konvencije ZN o klimatskih spremembah se tokrat odvija pod predsedovanjem Fidžijskih otokov. Izrazil je upanje, da bo tudi tokratno zasedanje, kakor vsa dosedanja, upoštevalo »deželo brez meja, kjer je atmosfera izredno tanka in šibka«, kakor jo je opisal eden od astronavtov, ki se trenutno nahaja na mednarodni vesoljski postaji in s katerim se je papež pred kratkim pogovarjal.

Predstava o »deželi brez meja« briše geografske razdalje ter v ospredje postavlja potrebo po svetovni zavesti, mednarodnem sodelovanju in solidarnosti ter skupni strategiji, ki ne dopuščajo, da ostajamo brezbrižni pred težkimi problemi kot je propadanje naravnega okolja in zdravja oceanov, kar je povezano s človeškim in družbenim propadanjem, ki ga danes živi človeštvo.

Po drugi strani pa, ne samo geografske in teritorialne, ampak tudi časovne razdalje so odstranjene z zavedanjem, da je na svetu vse tesno povezano. Minilo je skoraj trideset let od poziva filipinskih škofov, a zagotovo ne moremo reči, da se je situacija oceanov in morskega ekosistema izboljšala, je pripomnil papež. Tu so še številni problemi, ki se nanašajo na upravljanje z morskimi viri, dejavnosti na površju in v globinah morja, razmere obalnega prebivalstva in ribiških družin, onesnaževanje morja in kopičenje plastičnih izdelkov na njegovi gladini. »Kakšne vrste svet želimo izročiti tistim, ki bodo prišli za nami, otrokom, ki rastejo? To vprašanje se ne nanaša samo na posamezno okolje. Ko se sprašujemo o svetu, ki ga želimo zapustiti, se sprašujemo predvsem o njegovi splošni usmerjenosti, o njegovem smislu, o njegovih vrednotah,« je papež sklenil z besedami iz okrožnice Laudato si'.