Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Cerkev \ Cerkev v Evropi

Španija ima 60 novih blaženih. Predstavil jih je kardinal Amato

Španski mučenci - RV

12/11/2017 09:30

VATIKAN (nedelja, 12. november 2017, RV) – 11. novembra je v Madridu potekala beatifikacija 60 mučencev. Več o njih ter o pomenu pogostih beatifikacij španskih mučencev, umorjenih med verskim preganjanjem v 30-ih letih, je za v pogovoru za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Pomen beatifikacije: povabilo k trdnosti v veri in opomin
»Cerkev z veseljem obhaja te dogodke z dvojim namenom: povabiti vernike, da bi ostali trdni v veri ter vse spodbuditi, da bi se izognili nasilju tistih temnih let, ki je špansko zemljo prekrilo s krvjo nedolžnih in neoboroženih ljudi. Beatifikacija je priložnost za poveličevanje moči dobrega, ki zmaga nad zlim.«

60 mučencev: edini razlog za smrt dejstvo, da so bili kristjani
»Tokrat gre za 60 novih blaženih, ki jih lahko razdelimo v dve skupini, v katerih so duhovniki, redovniki, redovnice in laiki, dejavni v katoliških združenjih. Prvo skupino, v kateri je 21 mučencev, sestavlja sedem duhovnikov iz Misijonske družbe, pet škofijskih duhovnikov, dve sestri usmiljenki in sedem laikov Združenja sinov Marije čudodelne svetinje. Umorjeni so bili med letoma 1936 in 1937 v škofijah Barcelona, Gerona, Valencia in Kartagena. Iz dokumentacije in pričevanj je razvidno, da je bil edini razlog za njihov umor dejstvo, da so bili katoličani. V tistih letih se je izgubila ideja bratstva ter spoštovanja idej in življenja drugih, zato sta na mnogih španskih področjih vladala absolutno nasilje in tiranstvo. Njun edini cilj je bil uničiti katoliško Cerkev.«

Lazarist p. Vicente Queralt: umorjen, ker je bil duhovnik
Kardinal Amato je nato predstavil dva mučenca iz prve skupine: »Lazarist p. Vicente Queralt, ki je imel 42 let, je bil učen duhovnik, odličen govornik in velikodušen dobrotnik: pomoči potrebnim je delil to, kar je dobil od svoje družine. Imel je zelo velike talente: znal je slikati in igrati orgle. V času preganjanja ga je izdala njegova znanka – prijeli so ga 30. novembra 1936 in še isti dan ustrelili. Poveljnika marksističnih patrulj je vprašal, zakaj ga želijo umoriti. Ta mu je odgovoril, da zato, ker je duhovnik ter dodal, če se mu to ne zdi dovolj velik razlog.«

Rafael Llulch Garín
»V tej prvi skupini je tudi mlad 19-letni fant iz Valencie, Rafael Llulch Garín, ki je bil iz bogate družine in globoko veren. Nekega dne so v mesto prišli pripadniki milice, ki so preiskovali hiše ter zažigali dokumente in svete podobe. Vstopili so tudi v lekarno, kjer je Rafael opravljal prakso, ter začeli vpiti in preklinjati. Prosil jih je, naj ne oskrunijo Marijine podobe, ki jo je imel na koledarju v laboratoriju. To je zelo razjezilo eno imed pripadnic milice, ki je ostalim rekla, naj mladeniča vzamejo in ga obsodijo na smrt. Umorjen je bil 15. oktobra 1936, medtem ko je vzklikal: "Živel, Kristus Kralj!"«

29 mučenev s področja nadškofije Madrid
V drugi skupini pa je 29 mučenev s področja nadškofije Madrid, ki so umrli v drugi polovici leta 1936. Najprej sta bila umorjena dva zelo mlada redovnika: 20-letni Manuel Trachiner Montañana in 21-letni Vicente Cecilia Gallardo. V svojih kovčkih sta imela talar in križ. To je bil zločin, ki je določil njuno smrt. Ista usoda je doletela še enega brata pomočnika: Roqua Catalána Dominga. Ko je prišel do samostana Svete družine, so ga prijeli, zaslišali in umorili, ker je bil redovnik. Ker se je zavedal bližnje smrti, je sobratom pred odhodom rekel, naj v primeru, da se ne vrne, zmolijo tedeum.«

Ne moremo in ne smemo pozabiti teh tragičnih dogodkov
Ob koncu pogovora je kardinal Amato povedal, kakšno sporočilo nam zapuščajo mučenci: »Vsi smo vabljeni, da hvalimo in posnemamo mučence, iz njihovega zgleda zajemamo vero, upanje in pogum. Povabljeni smo tudi, da molimo za njihove mučitelje ter tako, kot so storili blaženi mučenci, tudi mi prispevamo dragoceni dar našega odpuščanja. Ne moremo in ne smemo pozabiti teh tragičnih dogodkov. Gre za primer krščanskega junaštva, pa tudi za temno stran neosnovane okrutnosti do neoboroženih in nedolžnih oseb. Ne moremo in ne smemo pozabiti, da se ne bi nikoli več ponovil tovrstni izbruh bratomornega sovraštva.«

12/11/2017 09:30