Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ S papežem Frančiškom skozi minuli teden

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (13. – 18. november 2017)

Papež Frančišek pozdravlja vernike

19/11/2017 09:00

Splošna avdienca: Maša je molitev
»Maša je molitev. A najprej je treba odgovoriti na neko vprašanje: Kaj je pravzaprav molitev? Molitev je predvsem pogovor, je osebni odnos z Bogom. Človek je bil ustvarjen kot bitje, ki je v osebnem odnosu z Bogom, ki najde svojo polno uresničitev samo v srečanju s svojim Stvarnikom. Pot življenja vodi v dokončno srečanje z Gospodom,« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo. Med katehezo je govoril o sveti maši kot molitvi. Iz skrivnostne tišine z Bogom privre njegova Beseda, ki odmeva v našem srcu. Jezus sam nas je naučil, kako je zares mogoče biti z Očetom, in to nam pokaže s svojo molitvijo. Evangeliji nam prikazujejo Jezusa, ki se umakne na samotne kraje, da bi molil. Ko učenci vidijo ta njegov tesen odnos z Očetom, začutijo željo, da bi tega bili deležni tudi sami, in Jezusa prosijo: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1). Jezus odgovori, da prva stvar, ki je potrebna za molitev, je znati reči Oče. Papež je pojasnil: »Če nisem zmožen Bogu reči Oče, nisem zmožen moliti. Tako preprosto je to. Zato se moramo naučiti reči Oče. Reči Oče pomeni postaviti se v njegovo navzočnost z otroškim zaupanjem. A da bi se lahko naučili, je treba ponižno priznati, da potrebujemo poduk in enostavno reči: Gospod, nauči me moliti.«

Občestvena duhovnost in spreobrnjenje h Kristusu
S svetim očetom so se srečali člani Mednarodne konfederacije Apostolska zveza klera. Papež je poudaril, da postanemo strokovnjaki občestvene duhovnosti predvsem takrat, kadar se spreobrnemo h Kristusu, smo odprti delovanju njegovega Duha in sprejemanju bratov. »Kakor dobro vemo, rodovitnost apostolata ni odvisna samo od dejavnosti in organizacijskih prizadevanj, čeprav so tudi ta potrebna, ampak od Božjega delovanja. Tako danes kot tudi v preteklosti so svetniki najučinkovitejši  oznanjevalci, in vsi krščeni so poklicani k svetosti.«

Papež Mjanmarcem poslal video sporočilo
Papež Frančišek je prejšnji teden poslal video sporočilo prebivalcem Mjanmara, kjer bo na apostolskem potovanju od 26. do 30. novembra. Takole je dejal: »Prihajam oznanit evangelij Jezusa Kristusa, sporočilo sprave, odpuščanja in miru. Z obiskom želim potrditi katoliško skupnost v Mjanmaru v njeni veri v Boga ter v njenem pričevanju evangelija, ki uči o dostojanstvu vsakega moškega in ženske ter od nas zahteva, da odpremo svoje srce za druge, še posebej za revne in pomoči potrebne.«

Kategorični imperativ: Nikoli zapustiti bolnika
V pismu udeležencem evropskega srečanja Svetovnega zdravstvenega združenja, ki je prejšnji teden potekalo v Vatikanu, je papež zapisal: »Lahko bi rekli, da je kategorični imperativ nikoli zapustiti bolnika. Tesnoba zaradi stanja, ki nas vodi na prag največje človeške meje, in težke odločitve, ki jih je treba sprejeti, nas izpostavljajo skušnjavi, da bi se izmaknili odnosu. A to je kraj, kjer se bolj kot katera koli druga stvar zahtevata ljubezen in bližina, ko prepoznamo mejo, ki nas vse povezuje in nas ravno dela solidarne. Vsak naj daje ljubezen na način, ki mu je lasten: kakor oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, zdravnik ali bolničar. A naj jo daje! In če vemo, da v bolezni ne moremo vedno zagotoviti ozdravitve, lahko in moramo za živečo osebo vedno skrbeti, ne da bi mi sami krajšali njeno življenje, a tudi brez nekoristnega zoperstavljanja njeni smrti.«

COP-23: Pariški sporazum je poziv k odgovornosti
Papež Frančišek je pisal tudi udeležencem COP-23, ki se je prejšnji teden končal v Bonnu v Nemčiji. Spodbudil je k obnovljenemu dialogu o okoljskih izzivih ter izpostavil, da nas Pariški sporazum o podnebnih spremembah poziva k veliki odgovornosti.

Človeško dostojanstvo je temelj pravičnosti
Pismo je sveti oče prav tako poslal udeležencem mednarodne konference o neenakostih na področju zdravja. »Sočutje je privilegirana pot tudi za vzpostavljanje pravičnosti, kajti s tem, da se postavimo v situacijo drugega, ne le naletimo na njegove napore, težave in strahove, ampak znotraj krhkosti, ki zaznamuje vsako človeško bitje, prav tako odkrijemo njegovo dragocenost in edinstveno vrednost, z eno besedo – dostojanstvo,« je poudaril. »Človeško dostojanstvo je temelj pravičnosti, medtem ko je odkritje neprecenljive vrednosti vsakega človeka moč, ki nas žene, da z navdušenjem in odpovedjo presežemo neenakost.«

Papež izročil Ratzingerjeve nagrade
V soboto je v Vatikanu potekala slovesna podelitev Ratzingerjevih nagrad. Izročil jih je papež Frančišek. Letošnji prejemniki so trije: nemški luteranski teolog Theodor Dieter, ki deluje na področju ekumenskega dialoga; nemški katoliški teolog in duhovnik Karl-Heinz Menke, dober poznavalec misli Josepha Ratzingerja; ter estonski pravoslavni skladatelj Arvo Pärt.

Znanost mora biti odgovorna
Med srečanjem z udeleženci plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo, je papež Frančišek dejal: »Znanstveni in tehnološki napredek služi dobremu vsega človeštva, njegove ugodnosti ne morejo biti v korist samo nekaterim. Pomembne odločitve o smeri znanstvenega raziskovanja in o vlaganju v njih morajo biti sprejete s strani celotne družbe in ne narekovane samo s strani pravil trga ali interesov nekaterih.« Poudaril je, da »vse, kar je tehnično mogoče in izvedljivo, ni zato že tudi etično sprejemljivo. Znanost, kakor vsaka druga človeška dejavnost, pozna meje, ki jih je treba spoštovati zaradi dobrega človeštva, in potrebuje čut za etično odgovornost. Resnično merilo napredka je namreč, ali teži k dobremu vsakega človeka in celotnega človeka.«

19/11/2017 09:00