Papež Frančišek: Naše cerkve naj bodo cerkve služenja in ne supermarket

VATIKAN (petek, 24. november 2017, RV) – »Čuječnost, služenje, zastonjskost« so tri poudarjene besede papeža Frančiška pri homiliji med sveto mašo v domu sv. Marte. To so trije stebri papeževe razlage beril današnjega bogoslužja, prvega berila iz knjige Makabejcev ter evangelija po Luku. Njima je skupno očiščenje templja. Kakor je Juda s svojimi brati ponovno posvetil tempelj, ki so ga pogani oskrunili, tako je Jezus izgnal prodajalce iz Gospodove hiše, saj je postala razbojniška jama.

Božji tempelj se očisti s čuječnostjo, služenjem in zastonjskostjo
Toda, kako se očisti Božji tempelj? S čuječnostjo, služenjem in zastonjskostjo. Naše srce je najpomembnejši Božji tempelj, saj v nas prebiva Sveti Duh. Toda kaj se dogaja v mojem srcu? Sem se naučil biti v sebi čuječ, da bo tempelj mojega srca samo za Svetega Duha? Zato je potrebno očistiti tempelj, notranji tempelj in zatem čuti. Pozoren bodi, pozoren bodi, kaj se dogaja v tvojem srcu? Kdo prihaja, kdo odhaja… Kakšna čutenja imaš, kakšne ideje? Se pogovarjaš s Svetim Duhom? Poslušaš Svetega Duha? Čuti, biti pozoren, kaj se dogaja v našem tempelju, v nas.

Najprej služenje, zatem krašenje
Jezus pa je na poseben način navzoč v bolnih ter tistih, ki trpijo, v lačnih, v zapornikih. On sam je to rekel. Jaz pa se vprašam, znam čuvati svoj tempelj? S svojim služenjem skrbim za svoj tempelj? Se približam pomoči potrebnim, da bi jim pomagal, jih oblekel, potolažil? Sv. Janez Krizostom graja tiste, ki dajejo številne darove za krasitev, olepšanje materialnega svetišča, ne poskrbijo pa za pomoči potrebne. Graja jih! Pravi jim: »Ne, to ni v redu. Najprej služenje, zatem krašenje«. Očistiti torej tempelj drugih. Ko se s služenjem približamo bližnjemu, mu pomagamo, smo podobni Jezusu, ki je tam notri.

Svetišče zastonjskosti ne supermarket
Kolikokrat z žalostjo vstopimo v kakšno svetišče, pomislimo na župnijsko, škofijsko… in ne vemo, če smo v Božji hiši ali v supermarketu. Tam je trgovanje, je celo cenik za zakramente. Ni zastonjskosti. Bog nas je namreč zastonj odrešil, ni nam zaračunal ničesar. Nekdo bi oporekal: 'Denar je vendar potreben za vzdrževanje prostorov, za vzdrževanje duhovnikov…'. Ti dajaj zastonjsko in Bog bo naredil ostalo. Bog bo storil tisto, kar primanjkuje. Naše cerkve naj bodo cerkve služenja, cerkve zastonjskosti.