VATIKAN (sobota, 25. november 2017, RV) – Papež Frančišek se bo
jutri odpravil na apostolsko potovanje. Azijo bo obiskal že tretjič – najprej ga bodo
sprejeli v Mjanmaru, kjer se veselijo, da bodo lahko prvič v zgodovini gostili svetega
očeta. V četrtek pa se bo papež odpravil v Bangladeš. Pred odhodom je vatikanski
državani tajnik, kardinal Pietro Parolin, v intervjuju za Radio Vatikan povedal več
o samem potovanju.
Katoličani manjšina znotraj muslimanske in budistične večine
»V teh dveh državah katoliška skupnost predstavlja manjšino znotraj večin: muslimanske
v Bangladešu in budistične v Mjanmaru. Seveda bo pozornost svetega očeta med tem potovanjem
najprej namenjena prav krščanski skupnosti, kateri želi izraziti bližino in podporo.
Hkrati pa menim, da bo papež te skupnosti, poleg tega, da jih bo potrdil v veri, spodbudil,
naj bodo prisotnost miru, sprave in solidarnosti znotraj njihove družbe; torej naj
delajo predvsem za skupno dobro, da ne bi bili v svojih državah obravnavani kot tujci,
ampak kot popolnoma integrirani ter bi mogli prispevati k rasti teh držav.«
Poziv k dialogu ob napetostih med Severno Korejo in ZDA?
V nadaljevanju je kardinal Parolin odgovoril na vprašanje, če lahko ob ponovnih napetostih
med Severno Korejo in Združenimi državami Amerike pričakujemo, da bo papež v Aziji
ponovno pozval k dialogu: »Sveti oče je že večkrat povabil k iskanju poti dialoga
za razrešitev obstoječih sporov. Menim, da bo dejstvo, da bo papež v Aziji, veliko
bližje temu kriznemu področju, ki trenutno vznemirja in skrbi ves svet, priložnost
za ponovni tovrstni poziv. Sveti oče je vedno pripravljen ponuditi vso svojo pomoč
ter pomoč Svetega sedeža, da bi poskusili soočiti in razrešiti te probleme preko dialoga,
pogajanj in srečanja. Menim, da bo v teh okoliščinah ponovil poziv, zavedajoč se,
da izven teh sredstev ni mogoče na miren način razrešiti teh tako zaskrbljujočih situacij.
Kakor so papeži že velikokrat poudarili, se z mirom ničesar ne izgubi, medtem ko se
lahko vse izgubi z vojno, še posebej če gre, kakor v tem primeru, za jedrsko vojno.«
Poziv za razrešitev humanitarne drame beguncev v Mjanmaru?
»Dobro je znano, da je papež že večkrat izrazil svojo pozornost glede situacije teh
beguncev; če samo pomislimo na poziv, ki ga je izrekel po molitvi Raduj se, Kraljica
nebeška, 24. maja 2015. Seveda je njegov poziv vedno usmerjen najprej k sprejemanju
beguncev. Zato tudi izrazi spoštovanje in zahvalo državam, ki poskrbijo za osebe,
ki bežijo iz svojih držav, ki potrebujejo pomoč v situaciji izredne ranljivosti in
trpljenja, v kateri se nahajajo. Zatem papež poziva mednarodno skupnost, naj nudi
humanitarno pomoč v določeni dramatični situaciji. Njegov poziv pa je tudi povabilo
k dolgotrajni rešitvi teh problemov, posebej glede zvezne države Rahkine v Mjanmaru
ter beguncev, ki živijo v tej situaciji; k dolgotrajni rešitvi, ki jo morajo iskati
vsi akterji, vsi protagonisti v humanitarnem duhu. Pri tem se morajo zavedati tudi,
da je za ljudi pomembno, da imajo svojo narodnost ter da more le ta dolgotrajna rešitev
ponuditi stabilnost, mir in razvoj na tem področju ter na vseh območjih konfliktov.«
Podnebne spremembe, revščina, degradacija okolja
V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o revnih, ki v Bangladešu predstavljajo
več kot tretjino prebivalstva. V zadnjem času so jih prizadele tudi poplave, ki so
posledice podnebnih sprememb, o čemer govori papež Frančišek tudi v okrožnici Laudato
si'. »Menim, da papež v Laudato si' pokaže prav odnos med podnebnimi
spremembami in revščino, v smislu, da so revni tisti, ki bolj utrpijo posledice sprememb.
In revnejše države so najbolj izpostavljene tem pojavom. To se dogaja tudi v Bangladešu,
kjer je močna povezava med revščino, podnebnimi spremembami ter degradacijo okolja.
Kljub temu je potrebno poudariti, da so bili na tem področju storjeni pomembni koraki
naprej – tako glede skrbi za okolje kot tudi v boju proti revščini, kot so poročali
tudi Združeni narodi. Več milijonov ljudi se je uspelo rešiti iz situacij skrajne
revščine. To je spodbuda za državo, da gre naprej v tej smeri, pri čemer pa ne sme
pozabiti, da je potrebna tudi pomoč mednarodne skupnosti, ki ne sme biti ravnodušna
do teh situacij. Podpirati mora napore, da bi izstopili iz te situacije revščine ter
hkrati skrbeti tudi za okolje.«
Medverska srečanja za skupno dobro družbe
Vatikanski državni tajnik je nato spregovoril o vidku srečanj z lokalnimi verskimi
voditelji med papeževim obiskom v Mjanmaru, kjer je 90% budistov, ter v Bangladešu
ki je večinsko muslimanski. »Predlagal bo to, kar je vedno predlagal v državah, kjer
so prisotna različna verstva, verske skupine: to je medverski dialog kot oblika srečanja
med temi verstvi ter sodelovanje za skupno dobro družbe. Verstva lahko pomembno prispevajo
k miru, k razvoju, spravi, mirnemu sobivanju med narodi ter znotraj držav, še toliko
bolj, če se združijo ter skupaj delajo za to.«
Cerkev ne more biti ravnodušna do mladih: prihodnost in upanje države
Ob koncu intervjuja pa je kardinal Parolin spregovoril še o mladih, s katerimi se
bo sveti oče srečal v obeh državah: »Obe državi sta mladi. Večina prebivalcev je mladih.
Cerkev ne more biti ravnodušna do njih, saj predstavljajo prihodnost in upanje države.
Cerkev se mora zanimati zanje, prav tako pa mora pomagati tudi družbi, da bi se tudi
ta zanimala zanje; da bi mogli vsi dobiti priložnost, ki bi jim omogočila razvoj,
rast ter pozitivno prihodnost. Med aspostolskim potovanjem bo torej gotovo tudi ta
posebna pozornost na svet mladih.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |