Papež: Do miru z zavzemanjem za pravičnost in človekove pravice

NAY PYI TAW (torek, 28. november 2017, RV) – Sprejemna slovesnost za papeža Frančiška je potekala v mjanmarski prestolnici Nay Pyi Taw. Sveti oče se je najprej sestal z mjanmarskim predsednikom Htinom Kyawom, sledilo pa je še srečanje z državno svetovalko in ministrico za zunanje zadeve Aung San Suu Kyi. V Mednarodnem kongresnem centru se je papež srečal s predstavniki oblasti, civilno družbo in diplomatskim zborom ter jih tudi nagovoril.

»Prišel sem, da bi predvsem molil z malo, a gorečo katoliško skupnostjo tega naroda, da bi jo potrdil v veri in jo opogumil pri napornem prizadevanju za dobro države,« je papež dejal zbranim. Izrazil je veselje, da je do obiska prišlo po vzpostavitvi formalnih diplomatskih odnosov med Mjanmarom in Svetim sedežem. To odločitev želi videti kot znamenje prizadevanja države, da nadaljuje dialog in konstruktivno sodelovanje znotraj še večje mednarodne skupnosti ter da prav tako obnovi tkivo civilne družbe.

Papež je zatrdil, da bi s svojim obiskom želel objeti vse prebivalce Mjanmara ter dati besedo spodbude vsem, ki delajo za izgraditev pravičnega, spravljenega in vključujočega družbenega reda. »Mjanmar je bil blagoslovljen z darom izjemne lepote in številnih naravnih virov, a njegov največji zaklad je zagotovo njegovo ljudstvo, ki je veliko trpelo in še vedno trpi zaradi notranjih  konfliktov in sovražnosti, ki so trajali predolgo in so ustvarili globoke ločitve,« je zatrdil papež. Ker se država sedaj zavzema za ponovno vzpostavitev miru, se ozdravitev teh ran kaže kot temeljna politična in duhovna prioriteta. Sveti oče je dodal, da ceni trud vlade pri pristopanju k temu izzivu. Spomnil je na mirovno konferenco v Panglongu, ki je povezala predstavnike različnih skupin z namenom, da bi se tako zaustavilo nasilje, se vzpostavilo zaupanje in zagotovilo spoštovanje pravic vsem, ki to deželo imajo za svoj dom.

Strma pot izgrajevanja miru in narodne sprave lahko napreduje samo z zavzemanjem za pravičnost in spoštovanje človekovih pravic. Učenost modrih je pravičnost opredelila kot pripravljenost priznati vsakemu to, kar mu pripada, medtem ko so jo starodavni preroki imeli za temelj pravega in trajnega miru. Te slutnje, ki jih je potrdila tragična izkušnja dveh svetovnih vojn, so pripeljale do nastanka Združenih narodov in do Splošne deklaracije o človekovih pravicah kot osnovi za prizadevanje mednarodne skupnosti za pospeševanje pravičnosti, miru in človeškega razvoja po vsem svetu ter za reševanje konfliktov z dialogom in ne z uporabo sile. »V tem smislu,« je zatrdil papež, »navzočnost diplomatskega zbora sredi nas pričuje ne samo o mestu, ki ga Mjanmar zaseda med narodi, ampak tudi o prizadevanju države, da ohranja in spoštuje ta temeljna načela. Prihodnost Mjanmara mora biti mir, ki temelji na spoštovanju dostojanstva in pravic vsakega člana družbe, na spoštovanju vsake etnične skupine in njene identitete, na spoštovanju pravne države in demokratičnega reda, ki vsakemu posamezniku in vsaki skupini – brez izključevanja – dopušča nuditi svoj legitimni prispevek k skupnemu dobremu.«

Pri pomembnem delu za spravo in narodno integracijo, imajo verske skupnosti Mjanmara prednostno vlogo. Verske razlike ne smejo biti vir ločitev in nezaupanj, ampak vir moči za edinost, odpuščanje, strpnost in modro izgradnjo državo. Verstva lahko opravijo pomembno vlogo pri ozdravitvi čustvenih, duhovnih in psiholoških ran vseh, ki so trpeli v letih konflikta. »Z zajemanjem iz globoko ukoreninjenih vrednot lahko pomagajo izruvati vzroke konflikta, graditi mostove dialoga, iskati pravičnost in biti preroški glas trpečih,« je izpostavil papež Frančišek. Pomembno znamenje upanja je namreč, da si voditelji različnih verskih tradicij Mjanmara v duhu harmonije in medsebojnega spoštovanja prizadevajo delati skupaj za mir, pomoč revnim in vzgojo za pristne verske in človeške vrednote. Z izgrajevanjem kulture srečanja in solidarnosti prispevajo k skupnemu dobremu in postavljajo nujne moralne temelje za prihodnost upanja in blaginje za generacije, ki prihajajo.

Ta prihodnost je že danes v rokah mladih Mjanmarcev. Kot je dejal papež, mladi so dar, ki ga je treba ljubiti in opogumljati, so naložba, ki bo prinesla bogato rento samo ob dejanskih priložnostih za delo in izobraževanje. »Prihodnost Mjanmara v svetu naglega razvoja in medsebojne povezanosti bo odvisna od formacije njegovih mladih, ne samo na tehničnih področjih, ampak predvsem na področju etičnih vrednot poštenosti, celovitosti in človeške solidarnosti, ki lahko zagotovijo utrditev demokracije in rasti edinosti in miru na vseh družbenih ravneh.« Pravična medgeneracijskost prav tako zahteva, da prihodnje generacije podedujejo naravno okolje, ki ni zastrupljeno s človeškim pohlepom in plenjenjem. Po papeževih besedah je nujno, da mladi niso oropani upanja in možnosti, da svoj idealizem in svoje talente uporabijo za načrtovanje prihodnosti svoje države ter vse človeške družine.

Sveti oče je ob koncu govora še povedal, da želi v teh dneh v Mjanmaru opogumiti katoličane, naj vztrajajo v veri in še naprej izražajo svoje sporočilo sprave in bratstva preko karitativnih in humanitarnih del, od katerih ima lahko vsa družba korist. »Moje upanje je, da bi v spoštljivem sodelovanju s pripadniki drugih verstev in z vsemi moškimi in ženskami dobre volje katoličani prispevali k odpiranju nove dobe sloge in napredka za ljudi tega ljubega naroda,« je še dejal papež.