2017-11-30 13:20:00

Papež Frančišek prispel v Bangladeš. Srečanje s predstavniki oblasti


DHAKA (četrtek, 30. november 2017, RV) – Papež Frančišek svoje 21. apostolsko potovanje nadaljuje v Bangladešu. Na mednarodnem letališču v Dhaki so ga pričakali državni predsednik Abdul Hamid, nekaj predstavnikov političnih in civilnih oblasti in deset bangladeških škofov. Skupina otrok je svetega očeta sprejela z bangladeškimi tradicionalnimi plesi. Sledil je obisk narodnega spomenika mučencev v Savarju. Posvečen je padlim v vojni za osvoboditev Bangladeša leta 1971. Spomenik je visok 45 metrov in postavljen na 34 hektarjih površine. Papež je pred spomenik položil venec rož, podpisal se je tudi v častno knjigo, ob koncu pa še zasadil drevo v Parku miru, ki obdaja spomenik. Sveti oče je zatem obiskal še spominski muzej Bangabandhu, posvečen očetu bangladeškega naroda Sheikhu Mujiburu Rahmanu. Bil je prvi državni predsednik. Na kraju, kjer se danes nahaja muzej, je bil Mujibur Rahman, skupaj z 31. člani njegove družine, ubit leta 1975 med vojno za neodvisnost Bangladeša. Papež je tudi tukaj položil venec rož in se vpisal v častno knjigo.

Srečanje z bangladeškimi oblastmi
V predsedniški palači v Dhaki je sledilo srečanje z bangladeškim predsednikom Abdulom Hamidom. Zatem pa se je papež srečal še s predstavniki oblasti, s civilno družbo in z diplomatskim zborom. Tu je imel tudi svoj prvi uradni govor, v katerem je izpostavil pomen iskrenega dialoga in spoštovanja raznolikosti, spregovoril pa tudi o pomembni vlogi katoliške Cerkve v prizadevanju za skupno dobro bangladeške družbe.

Papež je dejal, da prihaja po sledeh svojih dveh predhodnikov, papeža Pavla VI. in papeža Janeza Pavla II., da bi molil s svojimi brati in sestrami katoličani in jim pustil sporočilo naklonjenosti in spodbude. Bangladeš je mlada država, a vendar je vedno imel posebno mesto v srcu papežev, ki so od vsega začetka izražali solidarnost do njegovega naroda, ga spremljali pri premagovanju začetnih težav in ga podpirali pri zahtevni nalogi izgrajevanja naroda in njegovega razvoja. »Hvaležen sem za priložnost, da se lahko obračam na ta zbor, ki povezuje moške in ženske s posebnimi odgovornostmi pri načrtovanju prihodnosti družbe Bangladeša,« je dejal.

Bangladeš  je dežela, ovita v prostrano rečno mrežo in vodne poti, male in velike. Ta naravna lepota po papeževem prepričanju simbolizira posebno identiteto naroda: »Bangladeš je narod, ki se trudi doseči edinost jezika in kulture v spoštovanju različnih tradicij in skupnosti, ki se pretakajo kot mnogi potoki in vzniknejo, da bi obogatili veliki tok političnega in družbenega življenja države.«

Papež Frančišek je izpostavil, da v današnjem svetu ne more nobena posamezna skupnost, narod ali država preživeti in napredovati izolirano. »Kot člani ene same človeške družine, potrebujemo drug drugega in smo drug drugega odvisni. Očetje ustanovitelji Bangladeša so razumeli to načelo in so si ga prizadevali vključiti v narodno ustavo. Zamislili so si moderno, pluralistično in vključujočo državo, v kateri bi vsaka oseba in vsaka družba lahko živela v svobodi, miru in varnosti, v spoštovanju prirojenega dostojanstva in enakosti pravic vseh. Prihodnost te mlade demokracije in zdravje njenega političnega življenja sta bistveno povezana z zvestobo tej ustanovitveni viziji.« Samo preko iskrenega dialoga in spoštovanja legitimne raznolikosti lahko narod spravi ločitve, preseže enostranske poglede in prizna veljavnost različnih zornih kotov. Pravi dialog namreč gleda v prihodnost, gradi edinost pri delu za skupno dobro ter je pozoren na potrebe vseh državljanov, predvsem revnih, prikrajšanih in vseh, ki nimajo glasu.

V prejšnjih mesecih se je duh velikodušnosti in solidarnosti, ki je značilen za bangladeško družbo, zelo jasno izrazil v svojem humanitarnem zamahu v korist beguncem, ki so prispeli množično, ko so jim zagotovili začasno zaščito in primarne življenjske potrebe. In to je bilo narejeno z nemalo žrtve in na očeh celotnega sveta, je pripomnil papež. Vsak med nami se mora zavedati resnosti situacije, ogromne cene, ki terja človeško trpljenje in slabe življenjske pogoje tolikih naših bratov in sester, večina katerih so ženske in otroci v begunskih taboriščih. »Nujno je, da mednarodna skupnost izvede učinkovite ukrepe v pristopanju k tej težki krizi, ne samo s prizadevanjem za rešitev političnih vprašanj, ki so privedli do množične preselitve oseb, ampak tudi s takojšnjo zagotovitvijo materialne pomoči Bangladešu pri njegovem trudu, da dejansko odgovori na nujne človeške potrebe,« je dejal papež.

Čeprav je papežev obisk najprej namenjen predvsem katoliški skupnosti v Bangladešu, pa je Frančišek kot pomemben trenutek označil jutrišnje srečanje z odgovornimi za ekumensko in medversko področje, s katerimi bo skupaj molil za mir. »Bangladeš je znan po harmoniji, ki že po običaju obstaja med pripadniki različnih verstev. To ozračje vzajemnega spoštovanja in naraščajoče vzdušje medverskega dialoga vernikom omogočata, da svobodno izrazijo svoja najgloblja prepričanja o pomenu in cilju življenja. Tako lahko prispevajo k pospeševanju duhovnih vrednot, ki so trdna osnova za pravično in mirno družbo. V svetu, kjer je religija pogosto zlorabljena za podžiganje ločitev, pa je to pričevanje o njeni moči sprave in združenosti potrebno bolj kot kdajkoli prej.« Papež je dodal, da se je to na poseben način pokazalo v splošnem ogorčenju nad terorističnim napadom, do katerega je prišlo lani v Dhaki, ter v jasnem sporočilu verskih oblasti, da namreč presveto ime Boga ne more biti uporabljeno kot opravičilo za sovraštvo in nasilje nad ljudmi.

Papež Frančišek je izpostavil, da si katoličani Bangladeša, čeprav jih je številčno bolj malo, prizadevajo imeti konstruktivno vlogo v razvoju države, predvsem preko svojih šol, bolnišnic in dispanzerjev. Cerkev spoštuje svobodo pri prakticiranju svoje vere in izvajanju karitativnih del, med katerimi je zagotavljanje kvalitetnega izobraževanja in življenja po zdravih etičnih in človeških vrednotah mladim, ki so prihodnost družbe, od česar ima korist ves narod. »Cerkev v svojih šolah želi pospeševati kulturo srečanja, ki bo učence naredila zmožne prevzeti svoje odgovornosti v družbenem življenju,« je dejal in izpostavil, da pravzaprav velika večina učencev in učiteljev v teh šola ni kristjanov, ampak pripadajo drugim verskim izročilom. Papež je izrazil prepričanje, da bo v duhu narodne ustave katoliška skupnost še naprej uživala svobodo pri opravljanju dobrih del kot izrazu njenega prizadevanja za skupno dobro.








All the contents on this site are copyrighted ©.