Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Potovanja in obiski

Papež med mašo z mladimi: Vpijte – ne z glasom, ampak z življenjem, da boste znamenja upanja

Papež Frančišek med homilijo pri sveti maši z mladimi v katedrali sv. Marije v Yangonu.

30/11/2017 08:00

YANGON (četrtek, 30. november 2017, RV) – »Medtem ko se moj obisk v vaši lepi deželi približuje koncu, se vam pridružujem v zahvali Bogu za mnoge milosti, ki smo jih prejeli v teh dneh. Ko gledam vas, mladi Mjanmara, in vse tiste, ki nas spremljajo izven te katerdrale, želim podeliti z vami izraz iz današnjega prvega berila, ki odmeva v meni. Vzet je iz preroka Izaija, sveti Pavel pa ga je zapisal v svojem pismu mladi krščanski skupnosti v Rimu. Prisluhnimo ponovno tem besedam: "Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh!" (Rim 10,15; prim. Iz 52,7).«

S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo z mladimi v katedrali sv. Marije v Yangonu, ki je bila zadnje dejanje njegovega obiska v Mjanmaru.

Vi ste veselo oznanilo, ker ste konkretna znamenja vere Cerkve v Kristusa
»Dragi mladi Mjanmara, po tem, ko sem slišal vaše glasove in sem vas danes slišal peti, želim uporabiti te besede za vas. Da, lepi so vaši koraki in lepo in spodbudno vas je videti, ker nam prinašate "veselo oznanilo o dobrih rečeh," veselo oznanilo vaše mladosti, vaše vere in vašega navdušenja. Gotovo, vi ste veselo oznanilo, ker ste konkretna znamenja vere Cerkve v Jezusa Kristusa, ki nam prinaša veselje in upanje, ki nikoli ne bosta minila.«

Ne bojite verjeti veselemu oznanilu Božjega usmiljenja!
»Nekateri se sprašujejo, kako je mogoče govoriti o veselih oznanilih, ko mnogi okrog nas trpijo. Kje so vesela oznanila, ko toliko krivic, revščina in beda mečejo senco na nas ter na naš svet? Vendar pa bi želel, da bi s tega kraja izšlo zelo jasno sporočilo. Želel bi, da bi ljudje vedeli, da se vi, mladi Mjanmara, ne bojite verjeti veselemu oznanilu Božjega usmiljenja, ker ima le-to ime in obraz: Jezus Kristus. V kolikor ste glasniki tega veselega oznanila, ste pripravljeni, da prinesete besedo upanja Cerkvi, vaši državi, svetu. Pripravljeni ste prinesti veselo oznanilo bratom in sestram, ki trpijo ter potrebujejo vaše molitve in vašo solidarnost, pa tudi vaše goreče zavzemanje za človekove pravice, za pravičnost ter rast tega, kar podarja Jezus: ljubezni in miru.«

Želim vam predlagati izziv
»Vendar pa bi vam želel predlagati tudi izziv. Ste pozorno poslušali prvo berilo? V njem sv. Pavel trikrat ponovi besedo "brez". Gre za kratko besedo, ki pa nas spodbuja, naj razmislimo o našem mestu v Božjem načrtu. V resnici Pavel postavi tri vprašanja, s katerimi se jaz želim obrniti na vsakega izmed vas osebno. Prvo: Kako naj verujejo brez da bi slišali o njem? Drugo: Kako naj slišijo o njem brez glasnika, ki bi ga oznanil?  Tretje: Kako naj oznanjajo brez da bili poslani? (prim. Rim 10,14-15).«

Nekaj misli, ki naj vas vodijo na vaši poti vere
»Rad bi, da bi vi vsi temeljito premislili o teh treh vprašanjih. Vendar pa se ne bojte! Kakor oče (ali bolje kakor dedek!), ki vas ima rad, vas ne želim pustiti samih pred temi vprašanji. Dovolite mi, da vam predlagam nekaj misli, ki naj vas vodijo na vaši poti vere ter vam pomagajo razločevati, po čem vas Gospod sprašuje.

Samo Gospod je tisti, ki vam lahko pomaga biti pristni
»Prvo vprašanje sv. Pavla je: Kako naj verujejo brez da bi slišali o njem? Naš svet je poln hrupa in stvari, ki nas raztresajo in zadušijo Božji glas. Za to, da bi bili drugi poklicani, da bi slišali o njem in verovali vanj, ga morajo najti v osebah, ki so pristne, osebe, ki vejo, kako poslušati. Gotovo je to tisto, kar vi želite biti. Vendar pa je samo Gospod tisti, ki vam lahko pomaga biti pristni; zato se pogovarjajte z njim v molitvi. Naučite se poslušati njegov glas, se z njim mirno pogovarjati v molitvi v globini vašega srca.«

Naj vas svetniki naučijo izročati vaše življenje v Jezusove roke
»Vendar pa se pogovarjajte tudi s svetniki, z našimi prijatelji v nebesih, ki nas lahko navdihnejo. Kakor sv. Andrej, čigar praznik danes obhajamo. Bil je preprost ribič in je postal velik mučenec, pričevalec Jezusove ljubezni. Vendar pa je, preden je postal mučenec, naredil svoje napake in je moral biti potrpežljiv, moral se je postopoma naučiti, kako biti pravi Kristusov apostol. Tudi vi se ne bojte učiti iz vaših napak! Naj vas svetniki vodijo k Jezusu ter vas naučijo izročati vaše življenje v njegove roke. Veste, da je Jezus poln usmiljenja. Zato podelite z njim vse tisto, kar imate v srcu: strahove in skrbi, sanje in upanja. Gojite notranje življenje, kakor bi delali z vrtom ali s poljem. Za to je potreben čas, potrebna je potrpežljivost. Vendar pa tako kot zna kmet čakati na žetev, tako vam bo tudi Gospod, če boste znali biti potrpežljivi, dal, da boste obrodili veliko sadu; sadu, ki ga boste mogli potem podeliti z drugimi.«

Vpijte – ne z glasom, ampak z življenjem, s srcem, da boste znamenja upanja
»Drugo Pavlovo vprašanje je: Kako naj slišijo o njem brez glasnika, ki bi ga oznanil?  To je velika naloga, ki je na poseben način zaupana mladim: biti "učenci misijonarji", glasniki Jezusove vesele novice, predvsem za vaše sovrstnike in prijatelje. Ne bojte se, da bi povzročili zmedo, ne bojte se zastavljati vprašanj, ki bodo ljudi primorala k premisleku. In ne bojte se, če boste včasih zaznali, da vas je malo in da ste razkropljeni. Evangelij vedno raste iz majhnih korenin. Zato naj se vas sliši! Želim vas prositi, da vpijte, vendar ne z glasom; ne, želim, da bi vpili z življenjem, s srcem, tako da boste znamenja upanja za tistega, ki je obupan, iztegnjena roka za tistega, ki je bolan, prijazen nasmeh za tujca, pozorna opora za tistega, ki je osamljen.«

Gospod nas pošilja, a vedno hodi ob nas in malo pred nami
»Zadnje Pavlovo vprašanje je: Kako naj oznanjajo brez da bili poslani? Ob koncu maše bomo vsi poslani, da bi vzeli darove, ki smo jih prejeli ter jih podelili z drugimi. To bi bilo lahko malo nespodbudno, saj ne vemo vedno, kam nas Jezus lahko pošlje. Vendar pa nas On nikoli ne pošilja ne da bi istočasno hodil ob nas in vedno malo pred nami, da bi nas uvedel v nova in čudovita področja svojega kraljestva.«

Katerikoli bo vaš poklic: bodite pogumni, velikodušni in predvsem veseli!
»Na kakšen način je Gospod poslal svetega Andreja in njegovega brata Simona Petra v današnjem evangeliju? "Hodita za menoj," jima je rekel (prim. Mt 4,19). To pomeni biti poslani: hoditi za Jezusom, ne se zaganjati naprej z lastnimi močmi! Gospod bo povabil nekatere izmed vas, da bi hodili za njim kot duhovniki ter na ta način postali "ribiči ljudi". Druge bo poklical, da bi postali posvečene osebe. In spet druge bo poklical v zakonsko življenje, da bi bili ljubeči očetje in matere. Katerikoli bo vaš poklic, vam polagam na srce: bodite pogumni, bodite velikodušni in predvsem, bodite veseli!«

Marijin zgled poguma in zaupanja
»Tukaj, v tej lepi katedrali, ki je posvečena Brezmadežnemu spočetju, vas spodbujam, da glejte Marijo. Ko je rekla "da" angelovemu sporočilu, je bila mlada kakor vi. Vendar pa je imela pogum, da je zaupala veselemu oznanilu, ki ga je slišala ter ga "prevedla" v življenje zveste predanosti svojemu poklicu, podaritve sebe v celoti ter popolne izročitve ljubeči skrbi Boga. Kakor Marija bodite tudi vi krotki, a pogumni pri prinašanju Jezusa in njegove ljubezni drugim.«

»Dragi mladi, z veliko naklonjenostjo izročam vse vas in vaše družine njeni materinski priprošnji. In prosim vas, spomnite se moliti zame. Bog blagoslovi Mjanmar.«

30/11/2017 08:00