2017-11-30 16:30:00

Poslanica papeža Frančiška patriarhu Bartolomeju ob prazniku sv. Andreja


CARIGRAD (četrtek, 30. november 2017, RV) – Delegacija Svetega Sedeža se v Carigradu od 28. novembra do 1. decembra 2017 udeležuje praznovanj ob prazniku sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata. V okviru uveljavljene izmenjave delegacij ob prazniku svetih zavetnikov – 19. junija v Rimu ob praznovanju svetih Petra in Pavla in 30. novembra v Carigradu za god svetega Andreja – kardinal  Kurt Koch, predsednik papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, vodi delegacije Svetega Sedeža za praznik ekumenskega patriarhata. Kardinala spremljajo:škof Brian Farrell, tajnik, in msgr. Andrea Palmieri, podtajnik. Delegacija Svetega Sedeža se je udeležila Božje liturgije in se srečala s patriarhom. Pogovarjali so se tudi s sinodalno komisijo, ki sodeluje s katoliško Cerkvijo. Kardinal Koch je ekumenskemu patriarhu Bartolomeju izročil poslanico, ki jo je podpisal sveti oče. Ob koncu Božje liturgije je kardinal prebral papeževo poslanico.

Poslanica papeža Frančiška patriarhu Bartolomeju ob prazniku sv. Andreja
Njegovi svetosti Bartolomeju
carigrajskemu nadškofu
ekumenskemu patriarhu.
Tudi če sem daleč od Rima zaradi svojega pastoralnega obiska v Myanmaru in Bangladešu, želim izreči svoja najboljša bratska voščila Vaši svetosti in članom svetega Sinoda, duhovnikom, menihom in vsem vernikom, ki so zbrani pri Božji liturgiji v patriarhalni cerkvi svetega Jurija ob bogoslužnem praznovanju svetega apostola Andreja, brata Simona Petra, in prvopoklicanega med apostoli, svetega zavetnika carigrajske Cerkve in ekumenskega patriarhata. Ko diakon med Božjo liturgijo povabi zbrane, naj molijo “za vse, ki potujejo na kopnem, po morju ali v zraku”, vas prosim, da molite tudi zame.

Delegacija, ki sem jo poslal, je znamenje moje duhovne povezanosti z vašo zahvalno in hvalno molitvijo za vse, kar je vsemogočni in usmiljeni Bog storil po pričevanju apostola Andreja. Prav tako je delegacija ekumenskega patriarhata, ki sem jo sprejel junija, nam izkazala Vašo duhovno bližino, ko smo poveličevali čudovita dela, ki jih je Bog, vir vsega dobrega,  izvršil po apostolih Petru in Pavlu, svetih zavetnikih rimske Cerkve.

Apostoli so do koncev zemlje s svojimi besedami in z darovanjem svojega življenja razglašali to, kar so sami videli, slišali in doživljali: Besedo življenja, našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je umrl in vstal za naše zveličanje. Razglašanje tega oznanila nam omogoča, da vstopimo v občestvo z Očetom po Sinu v Svetem, ki je temelj tistega občestva, ki že združuje krščene v imenu Presvete Trojice (prim. 1 Jn 1,1-3). Katoličani in pravoslavni skupaj izpovedujemo dogme prvih sedmih ekumenskih koncilov, verujemo v učinkovitost evharistije in drugih zakramentov, ohranjamo apostolsko nasledstvo škofovske službe, in že doživljamo globoko medsebojno bližino (prim. E 15). Ko se danes zahvaljujemo Bogu ljubezni, pokorni volji Gospoda Jezusa Kristusa in zvesti apostolskemu nauku, spoznavamo, kako nujno moramo rasti k polni in vidni edinosti.

Z veseljem sem zvedel, da ste se zvečer pred praznikom svetega Andreja na srečanju, katerega se je udeležila Vaša svetost, spomnili petdesete obletnice obiska papeža bl. Pavla VI. v Fanarju, 15. julija 1967. Ta zgodovinski trenutek občestva med pastirjema rimske Cerkve in carigrajske Cerkve kliče v spomin besede patriarha Atenagore, ko je sprejel papeža Pavla VI. v patriarhalni cerkvi svetega Jurija, kjer ste zbrani danes. Mislim, da te besede lahko še naprej navdihujejo dialog med našima Cerkvama: “Združujmo to, kar je bilo ločeno! Kjer je mogoče, z dejanji, katerih sta udeležujeta obe Cerkvi, še močneje rešujmo vprašanja skupne vere in kanonične discipline. Gojimo teološki dialog po načelu polnega občestva v temeljih vere in svobode - bodisi v teološki misli, kjer je to pobožno in spodbudno in kjer to navdihuje dediščina cerkvenih očetov, bodisi v različnosti krajevnih običajev in navad, kakor je to Cerkev podpirala že od začetka” (Tomos Agapis, Vatican-Phanar (1958-1970), pp. 382-383).

Iskreno se zahvaljujem Vaši svetosti za velikodušno in prisrčno gostoljubnost, ki jo je metropolija Leros ekumenskega patriarhata, pod pastoralno skrbjo njegove eminence metropolita Paisiosa, izkazala članom Koordinacijskega odbora združene mednarodne komisije za teološki dialog med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Znova želim spodbuditi ta teološki dialog.  Doseženo soglasje katoličanov in pravoslavnih o nekaterih temeljnih teoloških načelih, ki urejajo razmerje med primatom in sinodalnostjo v življenju Cerkve v prvem tisočletju, more pomagati, da bi kritično ovrednotili nekatera teološka načela in dejanja, ki so se v skladu temi načeli razvila v drugem tisočletju. To soglasje nam more pomagati, da bi predvideli skupni pogled na izvrševanje petrinske službe rimskega škofa, v okviru sinodalnosti in v službi občestva Cerkve v sedanjih razmerah. To kočljivo nalogo moramo obravnavati v ozračju medsebojne odprtosti in zlasti v poslušnosti Svetemu Duhu, ki govori Cerkvi. 

Svetost, dragi brat v Kristusu! V zadnjih mesecih sem z velikim zanimanjem spremljal Vaše sodelovanje pri pomembnih mednarodnih dogodkih, ki so potekali po vsem svetu in obravnavali ohranjevanje stvarstva, miroljubno sobivanje različnih kultur in verskih izročil ter navzočnost kristjanov na Bližnjem Vzhodu. Zavzetost Vaše svetosti je vir navdiha, podpora in spodbuda tudi zame osebno, ker delim iste skrbi, kakor dobro veste. Goreče upam, da bi katoličani in pravoslavni o teh vprašanjih pospeševali skupne pobude na krajevni ravni. Saj je veliko področij, kjer katoličani in pravoslavni že morejo delovati skupaj, ne da bi čakali na dan polnega in vidnega občestva.

Zagotavljam Vam svoj stalni spomin v molitvi. S prisrčno ljubeznijo bratsko objemam Vašo svetost.

Prevod: dr. Anton Štrukelj








All the contents on this site are copyrighted ©.