DHAKA (sobota, 2. december 2017, RV) – Zadnji dogodek papeževega
obiska Bangladeša, s katerim je tudi sklenil svoje 21. apostolsko potovanje, je bil
namenjen mladim. Srečanje
je potekalo v kolegiju Notre Dame v Dhaki. Sveti oče je mlade spodbudil, naj skozi
življenje potujejo, ne pa se brezciljno potikajo. Vseh dni naj ne preživljajo pred
telefoni, ampak naj s poslušanjem Gospoda posodabljajo svoj software.
Posodabljajte svoj software
»Nekaj izjemnega je v mladih: vedno ste polni navdušenja. In čutim se pomlajenega
vedno, ko se srečam z vami,« jim je dejal. To mladostniško navdušenje je povezano
z duhom pustolovščine. Mladi so vedno pripravljeni usmeriti se naprej, povzročiti,
da se stvari zgodijo, in tvegati. »Spodbujam vas, da greste naprej s tem navdušenjem
v dobrih in slabih okoliščinah. Greste naprej, še posebej v teh trenutkih, ko se čutite
obteženi s problemi in z žalostjo, ko gledate okoli sebe in se zdi, da se Bog ne kaže
na obzorju,« je dejal papež in dodal, da pa si je pri hoji naprej treba zagotoviti
izbiro prave poti. To pomeni »znati potovati skozi življenje, ne pa se potikati
brez cilja«. Naše življenje ni brez smeri. Ima cilj, ki nam ga je dal Bog. On
nas vodi in usmerja s svojo milostjo. Kakor da bi v nas namestili software,
ki nam pomaga razločevati njegov božanski program in mu svobodno odgovarjati. A kakor
vsak software, tudi ta potrebuje stalno posodobitev. »Posodabljajte svoj
program,« je papež dejal mladim, »s tem da poslušate Gospoda in sprejmete
izziv izpolnjevanja njegove volje. Posodobljen software. Žalostno je, kadar software
ni posodobljen. In še bolj žalostno je, kadar je pokvarjen in ničemur ne služi.«
Modrost, ki se rodi iz vere
Sveti oče se je skozi govor opiral na pričevanji dveh mladih Bangladeševcev, Upasane
in Anthonyja, ki sta na začetku srečanja z zbranimi in s papežem podelila svoja razmišljanja
in življenjske izkušnje. Anthony je za mlade dejal, da so moški in ženske, ki odraščajo
v krhkem svetu, ki zahteva modrost. »Ko se od potovanja preide na brezciljno potepanje,
je vsa modrost izgubljena!« je opozoril papež. Edina stvar, ki nas usmerja in
nam pomaga iti naprej po pravi poti, je »modrost, ki se rodi iz vere«. To
ni lažna modrost tega sveta. To je modrost, ki se sluti v očeh staršev in starih staršev,
ki so svoje zaupanje položili v Boga. Kot kristjani lahko v njihovih očeh vidimo luč
Božje navzočnosti, luč, ki so jo odkrili v Jezusu, ki je modrost sama (glej 1 Kor
1,24). Da bi prejeli to modrost, moramo gledati svet, naše situacije, naše probleme,
vse z Božjimi očmi. »To modrost prejmemo, kadar začnemo na stvari gledati z Božjimi
očmi, druge poslušati z Božjimi ušesi, ljubiti z Božjim srcem in stvari vrednotiti
z Božjimi vrednotami.«
Božja modrost nas odpira za druge
Ta modrost nam pomaga prepoznati in zavrniti lažne obljube o sreči. Papež je dejal:
»Kultura, ki daje lažne obljube, ne more osvoboditi, vodi edino v egoizem, ki
srce napolni s temačnostjo in grenkobo. Božja modrost pa nam pomaga, da znamo sprejeti
tiste, ki delujejo in mislijo drugače kot mi.« Žalostno je, kadar se začnemo
zapirati v naš mali svet in se upogibamo sami vase. Za svoje vzamemo načelo »kot
pravim jaz ali pa adijo« in ostanemo ujeti, zaprti vase. Ko nek narod, neko verstvo
ali neka družba postanejo 'mali svet', izgubijo najboljše, kar imajo, in drvijo v
ošabno miselnost, miselnost 'jaz sem dober, ti si slab'. Upasana je spregovorila o
posledicah takšnega načina razmišljanja, ko je rekla, da mladi izgubljajo smer in
izgubljajo sami sebe, življenje pa postane nespametno. »Božja modrost nas odpira
za druge,« je dodal sveti oče. »Pomaga nam gledati onkraj naših osebnih udobnosti
in lažnih varnosti, zaradi katerih postajamo slepi za velike ideale, ki življenje
delajo lepše in vredno, da se ga živi.«
Skupaj za skupno dobro
Papež Frančišek je izrazil zadovoljstvo, da so poleg katoličanov na srečanje prišli
tudi mnogi mladi muslimani in pripadniki drugih verstev. »S tem da ste danes skupaj
tukaj, kažete svojo odločnost pri pospeševanju ozračja harmonije, kjer se roka steguje
k drugim, kljub vašim verskim razlikam,« je dejal. Z mladimi je podelil svojo
izkušnjo iz Buenos Airesa. V novi župniji, ki se je nahajala na izredno revnem območju,
je skupina mladih pripravljala prostore za župnijo. Župnik je papeža povabil, da bi
se z njimi srečal, in predstavil mu jih je: »Ta je arhitekt, ta je jud, ta je
komunist, ta je katoličan praktikant …« Tisti mladi so si med seboj bili različni,
a delali so za skupno dobro. Odprti so bili za družbeno prijateljstvo in odločni reči
'ne' vsemu, kar bi jih lahko odvrnilo od tega, da so skupaj in si od blizu pomagajo.
Ne preživljajte vseh dni pred telefoni
Božja modrost nam prav tako pomaga gledati onkraj nas samih, da bi prepoznali dobro
v naši kulturni dediščini. »Vaša kultura vas uči spoštovati ostarele,« jim
je dejal. Ostareli nam pomagajo ceniti kontinuiteto generacij. S sabo nosijo spomin
in izkušenjsko modrost, ki nam pomaga izogibati se ponavljajočim se napakam iz preteklosti.
Ostareli imajo »karizmo, da zapolnijo oddaljenost«, v kolikor zagotavljajo,
da se najpomembnejše vrednote posredujejo otrokom in vnukom. Po njihovih besedah,
njihovi ljubezni, njihovi naklonjenosti in njihovi navzočnosti, razumemo, da se zgodovina
ni začela z nami. »Pogovarjajte se s svojimi starši in starimi starši. Ne preživljajte
vseh dni pred telefoni, ne meneč se za svet okoli vas!«
Upanje in veselje
Upasana in Anthony sta svoji pričevanji sklenila z besedami upanja. Božja modrost
v nas krepi upanje in nam pomaga, da k prihodnosti pristopimo s pogumom. Kot je dejal
papež: »Mi kristjani najdemo to upanje v osebnem srečanju z Jezusom v molitvi
in zakramentih ter v konkretnem srečanju z Njim v revnih, bolnih, trpečih in zapuščenih.
V Jezusu odkrijemo solidarnost Boga, ki neprestano hodi z nami.«
Sklenil je z besedami: »Dragi mladi, dragi prijatelji, ko gledam vaše obraze, sem poln veselja in upanja: veselja in upanja za vas, za vašo državo, za Cerkev in za vaše skupnosti. Da bi upanje Boga lahko še naprej navdihovalo vaše prizadevanje za rast v ljubezni, bratstvu in dobroti. Ko danes zapuščam vašo državo, vam zagotavljam svojo molitev, da bi vsi lahko nadaljevali rast v ljubezni do Boga in do bližnjega. In lepo prosim, ne pozabite moliti zame. Naj Bog blagoslovi Bangladeš! [Isshór Bangladeshké ashirbád korún].«
All the contents on this site are copyrighted ©. |