2017-12-02 11:22:00

Papež mladim Bangladeša: Posodabljajte svoj software s poslušanjem Gospoda


DHAKA (sobota, 2. december 2017, RV) – Zadnji dogodek papeževega obiska Bangladeša, s katerim je tudi sklenil svoje 21. apostolsko potovanje, je bil namenjen mladim. Srečanje je potekalo v kolegiju Notre Dame v Dhaki. Sveti oče je mlade spodbudil, naj skozi življenje potujejo, ne pa se brezciljno potikajo. Vseh dni naj ne preživljajo pred telefoni, ampak naj s poslušanjem Gospoda posodabljajo svoj software.

Posodabljajte svoj software
»Nekaj izjemnega je v mladih: vedno ste polni navdušenja. In čutim se pomlajenega vedno, ko se srečam z vami,« jim je dejal. To mladostniško navdušenje je povezano z duhom pustolovščine. Mladi so vedno pripravljeni usmeriti se naprej, povzročiti, da se stvari zgodijo, in tvegati. »Spodbujam vas, da greste naprej s tem navdušenjem v dobrih in slabih okoliščinah. Greste naprej, še posebej v teh trenutkih, ko se čutite obteženi s problemi in z žalostjo, ko gledate okoli sebe in se zdi, da se Bog ne kaže na obzorju,« je dejal papež in dodal, da pa si je pri hoji naprej treba zagotoviti izbiro prave poti. To pomeni »znati potovati skozi življenje, ne pa se potikati brez cilja«. Naše življenje ni brez smeri. Ima cilj, ki nam ga je dal Bog. On nas vodi in usmerja s svojo milostjo. Kakor da bi v nas namestili software, ki nam pomaga razločevati njegov božanski program in mu svobodno odgovarjati. A kakor vsak software, tudi ta potrebuje stalno posodobitev. »Posodabljajte svoj program,« je papež dejal mladim, »s tem da poslušate Gospoda in sprejmete izziv izpolnjevanja njegove volje. Posodobljen software. Žalostno je, kadar software ni posodobljen. In še bolj žalostno je, kadar je pokvarjen in ničemur ne služi.«

Modrost, ki se rodi iz vere
Sveti oče se je skozi govor opiral na pričevanji dveh mladih Bangladeševcev, Upasane in Anthonyja, ki sta na začetku srečanja z zbranimi in s papežem podelila svoja razmišljanja in življenjske izkušnje. Anthony je za mlade dejal, da so moški in ženske, ki odraščajo v krhkem svetu, ki zahteva modrost. »Ko se od potovanja preide na brezciljno potepanje, je vsa modrost izgubljena!« je opozoril papež. Edina stvar, ki nas usmerja in nam pomaga iti naprej po pravi poti, je »modrost, ki se rodi iz vere«. To ni lažna modrost tega sveta. To je modrost, ki se sluti v očeh staršev in starih staršev, ki so svoje zaupanje položili v Boga. Kot kristjani lahko v njihovih očeh vidimo luč Božje navzočnosti, luč, ki so jo odkrili v Jezusu, ki je modrost sama (glej 1 Kor 1,24). Da bi prejeli to modrost, moramo gledati svet, naše situacije, naše probleme, vse z Božjimi očmi. »To modrost prejmemo, kadar začnemo na stvari gledati z Božjimi očmi, druge poslušati z Božjimi ušesi, ljubiti z Božjim srcem in stvari vrednotiti z Božjimi vrednotami.«

Božja modrost nas odpira za druge
Ta modrost nam pomaga prepoznati in zavrniti lažne obljube o sreči. Papež je dejal: »Kultura, ki daje lažne obljube, ne more osvoboditi, vodi edino v egoizem, ki srce napolni s temačnostjo in grenkobo. Božja modrost pa nam pomaga, da znamo sprejeti tiste, ki delujejo in mislijo drugače kot mi.« Žalostno je, kadar se začnemo zapirati v naš mali svet in se upogibamo sami vase. Za svoje vzamemo načelo »kot pravim jaz ali pa adijo« in ostanemo ujeti, zaprti vase. Ko nek narod, neko verstvo ali neka družba postanejo 'mali svet', izgubijo najboljše, kar imajo, in drvijo v ošabno miselnost, miselnost 'jaz sem dober, ti si slab'. Upasana je spregovorila o posledicah takšnega načina razmišljanja, ko je rekla, da mladi izgubljajo smer in izgubljajo sami sebe, življenje pa postane nespametno. »Božja modrost nas odpira za druge,« je dodal sveti oče. »Pomaga nam gledati onkraj naših osebnih udobnosti in lažnih varnosti, zaradi katerih postajamo slepi za velike ideale, ki življenje delajo lepše in vredno, da se ga živi.«

Skupaj za skupno dobro
Papež Frančišek je izrazil zadovoljstvo, da so poleg katoličanov na srečanje prišli tudi mnogi mladi muslimani in pripadniki drugih verstev. »S tem da ste danes skupaj tukaj, kažete svojo odločnost pri pospeševanju ozračja harmonije, kjer se roka steguje k drugim, kljub vašim verskim razlikam,« je dejal. Z mladimi je podelil svojo izkušnjo iz Buenos Airesa. V novi župniji, ki se je nahajala na izredno revnem območju, je skupina mladih pripravljala prostore za župnijo. Župnik je papeža povabil, da bi se z njimi srečal, in predstavil mu jih je: »Ta je arhitekt, ta je jud, ta je komunist, ta je katoličan praktikant …« Tisti mladi so si med seboj bili različni, a delali so za skupno dobro. Odprti so bili za družbeno prijateljstvo in odločni reči 'ne' vsemu, kar bi jih lahko odvrnilo od tega, da so skupaj in si od blizu pomagajo.

Ne preživljajte vseh dni pred telefoni
Božja modrost nam prav tako pomaga gledati onkraj nas samih, da bi prepoznali dobro v naši kulturni dediščini. »Vaša kultura vas uči spoštovati ostarele,« jim je dejal. Ostareli nam pomagajo ceniti kontinuiteto generacij. S sabo nosijo spomin in izkušenjsko modrost, ki nam pomaga izogibati se ponavljajočim se napakam iz preteklosti. Ostareli imajo »karizmo, da zapolnijo oddaljenost«, v kolikor zagotavljajo, da se najpomembnejše vrednote posredujejo otrokom in vnukom. Po njihovih besedah, njihovi ljubezni, njihovi naklonjenosti in njihovi navzočnosti, razumemo, da se zgodovina ni začela z nami. »Pogovarjajte se s svojimi starši in starimi starši. Ne preživljajte vseh dni pred telefoni, ne meneč se za svet okoli vas!«

Upanje in veselje
Upasana in Anthony sta svoji pričevanji sklenila z besedami upanja. Božja modrost v nas krepi upanje in nam pomaga, da k prihodnosti pristopimo s pogumom. Kot je dejal papež: »Mi kristjani najdemo to upanje v osebnem srečanju z Jezusom v molitvi in zakramentih ter v konkretnem srečanju z Njim v revnih, bolnih, trpečih in zapuščenih. V Jezusu odkrijemo solidarnost Boga, ki neprestano hodi z nami.«

Sklenil je z besedami: »Dragi mladi, dragi prijatelji, ko gledam vaše obraze, sem poln veselja in upanja: veselja in upanja za vas, za vašo državo, za Cerkev in za vaše skupnosti. Da bi upanje Boga lahko še naprej navdihovalo vaše prizadevanje za rast v ljubezni, bratstvu in dobroti. Ko danes zapuščam vašo državo, vam zagotavljam svojo molitev, da bi vsi lahko nadaljevali rast v ljubezni do Boga in do bližnjega. In lepo prosim, ne pozabite moliti zame. Naj Bog blagoslovi Bangladeš! [Isshór Bangladeshké ashirbád korún].«

 








All the contents on this site are copyrighted ©.